Razpisna dokumentacija postane pravnomočna, če zoper njena določila ni vložen zahtevek za revizijo v roku desetih delovnih dni od objave javnega naročila oziroma od objave spremembe dokumentacije. Posledično v poznejšem postopku pravnega varstva zoper odločitev o oddaji naročila vlagatelj ne more več uveljavljati nezakonitosti ali neustreznosti posameznih določb razpisne dokumentacije, presoja pa je omejena zgolj na vprašanje pravilne razlage in uporabe teh določil v konkretnem postopku.

Izključitveni razlog iz f) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3 naročniku omogoča, da gospodarski subjekt izloči iz postopka oddaje javnega naročila zaradi precejšnjih ali ponavljajočih se pomanjkljivosti pri izvajanju prejšnje pogodbe. Po ustaljeni praksi DKOM mora naročnik za uspešno uporabo tega razloga izkazati kumulativno obstoj stalnih ali precejšnjih pomanjkljivosti pri izpolnjevanju bistvenih pogodbenih obveznosti ter da je zaradi teh pomanjkljivosti prišlo do predčasnega odstopa, uveljavitve odškodnine ali druge civilne sankcije.

Gre za vesoljsko misijo znanja in sodelovanja pri potovanju skozi »Vesolje javnega naročanja«, kjer ekipe tekmuje na poti čez ovire, do končnega cilja osvojitve »Svetega grala javnih naročil.« Vsaka ovira predstavlja izziv (nalogo, kviz, logično uganko, ustvarjalni preobrat, ipd.), ki zahteva kombinacijo znanja, intuicije in ekipnega duha. Potek igre temelji na potezah – naprej oz. nazaj ali na uporabi supermoči.

V letu 2025 smo izvedli celovit pregled vseh vrst postopkov in tehnik javnega naročanja po ZJN-3. Pregled zajema vse postopke ter podporne tehnike, ki jih zakon omogoča naročnikom v različnih fazah javnega naročanja.

OECD je decembra 2025 objavila analitično poročilo o profesionalizaciji javnega naročanja. Poročilo posebej izpostavlja pomen certifikacijskih okvirov in na podlagi primerjalne analize izbranih držav (Avstrije, Brazilije, Čila, Hrvaške, Albanije, Francije, Madžarske, Izraela, Litve, Norveške, Peruja, Romunije, Slovaške, Srbije in Združenega kraljestva) oblikuje ključna priporočila za njihovo izvajanje.

Dne 26. novembra smo na Inštitutu izvedli dve spletni delavnici s področja zelenega javnega naročanja. Izr. prof. dr. Petra Ferk z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo je udeležencem predstavila ključno zakonodajo in smernice za zeleno javno naročanje podatkovnih centrov, strežniških sob in storitev v oblaku ter elektronske pisarniške opreme.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo Javni razpis EKP UTM 2025, v okviru katerega je na voljo 49,5 milijona EUR za razvoj trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah. 

Javni organi v EU letno porabijo okoli 15 % BDP za javna naročila, zato so pravila na tem področju ključna za učinkovito porabo sredstev ter preprečevanje korupcije in protikonkurenčnih praks. Predsednica Evropske komisije von der Leyen je napovedala revizijo pravil in uvedbo meril „izdelano v Evropi“ za določene strateške sektorje ter poudarila strateški pomen javnih naročil, izvršni podpredsednik Séjourné pa je poudaril njihov pomen za konkurenčnost, odpornost in gospodarsko varnost EU.

Za nami je še en uspešno izveden zaključni dogodek IJZP & S-Procurement, katerega osrednja tema je bila pomen konkurence v postopkih javnega naročanja. Udeleženci so se poglobili v izzive mehanizmov spodbujanja konkurence in delili praktične izkušnje za izboljšanje procesa.

Evropska komisija je sprejela nove delegirane uredbe, s katerimi spreminja mejne vrednosti, od katerih dalje morajo naročniki obvestila v zvezi z javnimi naročili objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Vse uredbe, ki so neposredno uporabljive ter za naročnike v celoti zavezujoče, in s tem tudi nove mejne vrednosti začnejo veljati s 1. januarjem 2026.