Vprašanje napačnega zaokroževanja ponudbenih cen se v praksi Državna revizijska komisija (DKOM) pogosto pojavlja v povezavi z dopustnostjo ponudb in obravnavo računskih napak po Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Novejša praksa kaže na postopni odmik od strogega formalizma.
Po starejši praksi DKOM je napačno zaokroževanje ponudbene cene na decimalna mesta pogosto vodilo v izločitev ponudbe, saj takšne napake niso bile obravnavane kot računske napake (npr. odločitvi DKOM 018-136/2015-6 in 018-061/2022-12).
V novejši odločitvi 018-164/2025-14 pa je DKOM poudarila, da napačno zaokroževanje samo po sebi še ne pomeni nujno nedopustnosti ponudbe, četudi je v nasprotju z naročnikovim izrecnim navodilom. Ključno je, ali je iz ponudbe mogoče nedvoumno razbrati voljo ponudnika in njegovo cenovno strukturo.
Komisija je tako pojasnila, da je ceno 80,80 mogoče razumeti enako kot ceno 80,800, 80,8000 itd. Izločitev ponudbe zgolj zato, ker je bila cena izražena na dve decimalni mesti namesto na pet, bi bila v takšnem primeru pretirano formalistična in nesorazmerna.
Odločitev nakazuje postopno spremembo prakse DKOM, ki večji poudarek namenja dejanski vsebini ponudbe in razumevanju ponudnikove cenovne volje, ob hkratnem spoštovanju pravil o odpravi računskih napak po ZJN-3.