Raziskovalna služba Evropskega parlamenta pripravila pregled ključnih tem, ki jih bo naslavljal prenovljen zakonodajni paket o javnih naročilih

Raziskovalna služba Evropskega parlamenta je v ponedeljek, 23. marca 2026 objavila analizo, ključnih tem, ki jih bo naslavljal prenovljen zakonodajni paket o javnih naročilih. Nastal je kot posledica aktivnosti Evropske komisije za prenovo direktiv s področja javnega naročanja v EU.

Poročilo obravnava učinkovitost obstoječega pravnega okvirja EU na področju javnega naročanja in katere spremembe je mogoče pričakovati v prihodnje. Izvedene analize  - ki so navedene - namreč kažejo, da trenutna ureditev ne dosega vseh zastavljenih ciljev na več področjih.

V ospredju so predvsem izzivi obstoječega sistema. Pravila so pogosto zapletena, kar povzroča administrativna bremena in otežuje sodelovanje ponudnikov, zlasti malih in srednjih podjetij. Na ravni EU je bilo ugotovljeno zmanjšanje konkurenčnosti v zadnjem desetletju, nizka raven čezmejnih naročil ter pomanjkanje napredka pri doseganju ključnih ciljev direktiv iz leta 2014, vključno z digitalizacijo. Hkrati se v praksi pogosto uporablja merilo najnižje cene, kar lahko negativno vpliva na kakovost, trajnost in inovativnost ponudb. Poročilo opozarja tudi na nezadostno uporabo strateškega javnega naročanja ter na pomanjkljivosti pri spremljanju trga.

Dodatno težavo predstavlja pravna negotovost zaradi razlik med pravom EU in nacionalnimi ureditvami, kar se odraža tudi v številnih postopkih pred Sodiščem EU. Prav tako je v praksi izrazito prevladujoča uporaba odprtega postopka, medtem ko druge možnosti, ki jih omogočajo direktive, ostajajo premalo izkoriščene. Kompleksnost sistema povečuje tudi vse večje število pravil v sektorski zakonodaji, ki niso vedno ustrezno usklajena s splošnim okvirom javnega naročanja.

Kljub navedenim pomanjkljivostim so direktive iz leta 2014 prinesle določene pozitivne učinke, kot so večja transparentnost, časovna učinkovitost postopkov ter proračunski prihranki, ki imajo tudi širše pozitivne učinke na gospodarstvo. Vendar ti učinki niso zadostovali, da bi sistem v celoti dosegel svoj potencial, zato je predvidena njegova prenova.

Pričakovati je, da bo prenova usmerjena predvsem v poenostavitev pravil in zmanjšanje administrativnih bremen, kar izpostavljajo tako države članice kot deležniki. Ob tem se poudarja potreba po večji pravni jasnosti, zlasti pri uporabi necenovnih meril, ter po boljši uskladitvi med splošnim in sektorskim pravnim okvirom. Večji poudarek bo tudi na strateškem javnem naročanju, vključno z okoljskimi, socialnimi in inovacijskimi vidiki, ter na zmanjševanju odvisnosti od merila najnižje cene.

Pomembna tema prenove bo tudi t. i. »evropska preferenca«, torej spodbujanje uporabe proizvodov in storitev iz EU v določenih strateških sektorjih. Evropska komisija napoveduje tudi uvedbo kriterija »izdelano v Evropi« ter možnost izključevanja ponudnikov iz tretjih držav, ki ne zagotavljajo vzajemnega dostopa do trga EU. Glede tega vprašanja med državami članicami obstajajo različna stališča, neenotna je tudi Sodna praksa Sodišča EU ter posamezni vzporedni zakonodajni instrumenti EU.

Na splošno obstaja soglasje, da je prenova potrebna, predvsem zaradi povečanja konkurenčnosti, večje učinkovitosti in boljše uporabe javnih naročil kot orodja za doseganje širših gospodarskih in družbenih ciljev. Ključen izziv bo najti ravnotežje med poenostavitvijo pravil in uvajanjem novih strateških elementov, ob hkratnem zagotavljanju poštene konkurence in pravne varnosti.

Celoten dokument raziskovalne komisije parlamenta lahko najdete tukaj.