V literaturi pogosto zasledimo stališče, da je vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin in izvajanja javnih služb novost, ki je bila uvedena v okviru reforme javnega sektorja, ki se je odvijala zadnjih trideset let. Vendar pa ob natančnejšem pogledu v zgodovino lahko ugotovimo, da so vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin poznali že v Rimskem imperiju, kar je lepo razvidno npr. na primeru organizacije oskrbe Rima z žitom. Če takrat vzpostavljen sistem organizacije oskrbe Rima z žitom analiziramo iz časovne distance, ugotovimo, da je bil, tudi glede na današnja merila, relativno napredno organiziran in bi ga po sodobni terminologiji lahko uvrstili v okvir pojma javno-zasebnega partnerstva.

V današnjih časih ima umetna inteligenca pomemben vpliv na poslovanje v različnih panogah, prav tako pa postopoma pridobiva vse pomembnejšo vlogo tudi v postopkih javnih naročil. Uporaba različnih digitalnih rešitev v javnih storitvah in pospešena uporaba umetne inteligence postajata ključnega pomena za odzivanje na različne spremembe tega področja.

Državni zbor je 10. decembra 2021 sprejel nov Gradbeni zakon (GZ-1), ki se je začel uporabljati 1. junija 2022.

GZ-1 prinaša številne novosti glede pomena izrazov, postopka izdaje gradbenega dovoljenja, možnosti gradnje objektov pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja ipd. Hkrati spreminja ter dopolnjuje obveznosti udeležencev gradnje, določa nove pogoje za izvajalce gradnje, spreminja nazive sodelujočih strokovnjakov ter ukinja funkcijo »vodje del«.

Objavljamo gradivo in posnetek delavnice Dopolnjevanje ponudb - kje so meje? iz dne 2. 6. 2022.

Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo gospodarskega subjekta, z Odločbo, št. UI-180/19-23, z dne 5. 5. 2022, odločilo, da sta točka b) četrtega odstavka 75. člena in točka c) drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22; v nadaljevanju: ZJN-3) v delih, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom, v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

Objavljamo gradivo in posnetek delavnice "Pomen investicijske dokumentacije za izvedbo javnega naročila" iz dne 12. 5. 2022.

Objavljamo gradivo in posnetek delavnice Prenehanje javne pogodbe iz dne 14. 4. 2022.

Ekonomske in finančne analize pri realizaciji javnih projektov predstavljajo osnovo na podlagi katere se sprejemajo odločitve v različnih fazah realizacije postopka. Navedeno velja tako za projekte, ki se vodijo kot postopki oddaje javnih naročil, kot tudi za projekte, ki se vodijo kot javno-zasebna partnerstva ali koncesije. Brez ustrezne ekonomske in finančne analize ter ocene projekta javni partner ne bo mogel uspešno izvesti javnega projekta in skleniti kvalitetne pogodbe. Slaba ekonomska analiza se odrazi skozi naknadne podražitve javnega projekte, številne anekse in spremembe javne pogodbe, dodatna dela, zahteve za predčasno prekinitev pogodbe, ipd.

Objavljamo gradivo iz delavnice VPLIV SPREMENJENIH OKOLIŠČIN NA IZVAJANJE JAVNIH POGODB.

Objavljamo gradivo delavnice z naslovom Kako oddati prijavo in ponudbo na platformi S-Procurement.