ODPRTI POSTOPEK
Odprti postopek je v postopkih javnih naročil najpogostejši, saj je izveden v eni fazi. Naročnik v odprtem postopku objavi povabilo k sodelovanju, na podlagi katerega lahko ponudbo odda katerikoli gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti. Za uporabo odprtega postopka ni omejitev, zato lahko naročnik ta postopek izbere kadarkoli.
OMEJENI POSTOPEK
Omejeni postopek naročnik izvede v dveh fazah, in sicer v prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.
Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, so uvrščeni v fazo oddaje ponudbe. V drugi fazi naročnik vsem kandidatom, ki jim je bila priznana sposobnost, posreduje povabilo k oddaji ponudb, ki vključuje natančne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Tudi za omejeni postopek ni omejitev, zato ga lahko naročnik izbere kadarkoli.
KONKURENČNI DIALOG
Konkurenčni dialog je postopek, ki ga naročnik izvede v več fazah. V prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.
Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, so uvrščeni v konkurenčni dialog. Namen nadaljnjih faz konkurenčnega dialoga je oblikovanje tehnične rešitve, ki bo najbolje zadovoljila potrebe naročnika. Število rešitev lahko naročnik zmanjšuje v več fazah. Ko naročnik zaključi dialog in o tem obvesti udeležence, ki so sodelovali v zadnji stopnji dialoga, vsakega od njih povabi, da predloži končno ponudbo na podlagi sprejete rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom.
Naročnik lahko konkurenčni dialog izvede samo v naslednjih primerih:
- potreb naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev
- javno naročilo vključuje zasnovne ali inovativne rešitve
- zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in finančno strukturo ali zaradi z njimi povezanih tveganj, javnega naročila ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj
- naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na standard, evropsko tehnično oceno, skupno tehnično specifikacijo ali tehnično referenco v smislu 24. do 27. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3
- pod določenimi pogoji iz 42. člena ZJN-3 v primeru predhodno neuspešno izvedenega postopka javnega naročila
PARTNERSTVO ZA INOVACIJE
Naročnik objavi obvestilo o javnem naročilu, na podlagi katerega lahko prijavo poda vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti. Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o tem, kateri partnerji so povabljeni v partnerstvo za inovacije.
V okviru partnerstva naročnik v vsaki posamezni stopnji v okviru povabila k potrditvi interesa povabi partnerje k pogajanjem in oblikovanju ponudbe. Na podlagi pogajanj in predloženih ponudb naročnik odloči o tem, kateri partnerji so uvrščeni v naslednjo fazo. Po zaključku vsake faze naročnik odloči o tem, ali inovativni proizvod, storitev ali gradnja v tej fazi ustreza kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med naročniki in udeleženci za to fazo ter izvaja plačila. Naročnik se lahko med postopkom odloči za prekinitev partnerstva za inovacije ali za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb.
KONKURENČNI POSTOPEK S POGAJANJI
Konkurenčni postopek s pogajanji lahko uporabijo samo naročniki, ki izvajajo javna naročila na splošnem področju. Konkurenčni postopek s pogajanji je postopek, ki ga naročnik izvede tako, da v prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.
Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, bodo imeli v okviru pogajanj možnost oddati ponudbo. V zvezi s prispelimi ponudbami naročnik izvede pogajanja, in sicer v eni ali v več zaporednih stopnjah. Po zaključku pogajanj naročnik oblikuje povabilo k oddaji končnih ponudb, na podlagi katerega ponudniki oddajo svoje končne ponudbe. Naročnik lahko odda naročilo tudi neposredno na podlagi prvih ponudb, če si je v razpisni dokumentaciji pridržal to možnost.
Naročnik lahko konkurenčni postopek s pogajanji za javna naročila pod mejnimi vrednostmi za objavo na portalu EU izvede kadarkoli, za javna naročila nad mejnimi vrednostmi pa samo v naslednjih primerih:
- potreb naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev
- javno naročilo vključuje zasnovne ali inovativne rešitve
- zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in finančno strukturo ali zaradi z njimi povezanih tveganj, javnega naročila ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj
- naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na standard, evropsko tehnično oceno, skupno tehnično specifikacijo ali tehnično referenco v smislu 24. do 27. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3
- pod določenimi pogoji iz 42. člena ZJN-3 v primeru predhodno neuspešno izvedenega postopka javnega naročila
POSTOPEK S POGAJANJI Z OBJAVO
Postopek s pogajanji z objavo lahko uporabijo samo naročniki, ki izvajajo javna naročila na infrastrukturnem področju. Postopek s pogajanji z objavo je postopek, ki ga naročnik izvede tako, da v prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.
Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, bodo imeli v okviru pogajanj možnost oddati ponudbo. V zvezi s prispelimi ponudbami naročnik izvede pogajanja, in sicer v eni ali v več zaporednih stopnjah. Po zaključku pogajanj naročnik oblikuje povabilo k oddaji končnih ponudb, na podlagi katerega ponudniki oddajo svoje končne ponudbe.
Omejitev za uporabo postopka s pogajanji za naročnike, ki izvajajo javna naročila na infrastrukturnem področju, ni.
POSTOPEK S POGAJANJI BREZ PREDHODNE OBJAVE
Postopek s pogajanji brez predhodne objave poteka na način, da prijavo za sodelovanje oddajo samo subjekti, ki jih naročnik k temu povabi in zato objava obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil ni potrebna. Na podlagi predložene prijave naročnik preveri izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti ter ponudnike, ki pogoje izpolnjujejo, povabi k pogajanjem. Na podlagi povabila k oddaji končnih ponudb ali po izvedenem zadnjem krogu pogajanj naročnik javno naročilo odda najugodnejšemu ponudniku.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi samo v naslednjih primerih:
- pod določenimi pogoji v primeru predhodno neuspešno izvedenega postopka javnega naročila;
- če ima javno naročilo na infrastrukturnem področju le raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen, nima pa namena ustvariti dobička ali povrniti stroškov raziskav in razvoja, pod pogojem, da oddaja takšnega naročila ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih naročil s temi nameni;
- če lahko gradnje, blago ali storitev zagotovi le določen gospodarski subjekt iz naslednjih razlogov;
- če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku;
- če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike;
- če se določen izdelek izdeluje izključno za raziskovalne, eksperimentalne, študijske ali razvojne namene, pod pogojem, da javno naročilo, oddano na podlagi te točke, ne vključuje masovne proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali se izvaja zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
- za dodatne dobave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo blaga ali inštalacij ali za povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi moral naročnik zaradi zamenjave dobavitelja nabaviti blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem. Za javna naročila na splošnem področju trajanje teh in ponavljajočih se naročil praviloma ne sme biti daljše od treh let;
- za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;
- za nakup blaga po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v likvidacijo, ali likvidacijskega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;
- za ugodne nakupe, ko je javno naročilo blaga na infrastrukturnem področju mogoče oddati tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;
- za storitve po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v likvidacijo, ali likvidacijskega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;
- za storitve, ki se na podlagi predhodno izvedenega projektnega natečaja, organiziranega v skladu z ZJN-3 in v skladu s pravili, določenimi v projektnem natečaju, oddajo zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev projektnega natečaja (če je zmagovalcev v projektnem natečaju več, morajo biti k sodelovanju v postopku s pogajanji brez predhodne objave povabljeni vsi);
- za javno naročilo novih gradenj ali storitev, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev in se oddajo gospodarskemu subjektu, ki mu je naročnik oddal prvotno naročilo, pod pogojem, da so nove gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom in da je bilo prvotno naročilo oddano v postopku, v katerem je naročnik objavil povabilo k sodelovanju. V osnovnem javnem naročilu morajo biti navedeni obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev in pogoji za njihovo oddajo. Naročnik mora v povabilu k sodelovanju za prvotno javno naročilo navesti morebitno uporabo tega postopka in pri izračunu ocenjene vrednosti osnovnega javnega naročila upoštevati tudi skupne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev. Za javna naročila na splošnem področju se ta postopek lahko uporablja le tri leta po oddaji prvotnega javnega naročila.
Za dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, ki ne presegajo 30% vednosti prvotne pogodbe in jih izvede prvotni izvajalec, če so potrebne, čeprav niso bile vključene v prvotno javno naročilo, in če zamenjava izvajalca ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali inštalacijami, naročenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov, izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave ni potrebna.
POSTOPEK NAROČILA MALE VREDNOSTI
Postopek naročila male vrednosti je najhitrejši postopek, v okviru katerega naročnik na Portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu, v katerem navede pogoje za priznanje sposobnosti ter merila za oddajo ponudb. Naročnik lahko v postopek vključi tudi pogajanja, če jih je vnaprej ustrezno napovedal.
Naročnik lahko postopek naročila male vrednosti uporabi samo v primeru javnih naročil:
- blaga in storitev do meje za objavo v Uradnem listu EU,
- gradenj v vrednostih od 40.000 – 500.000 EUR brez DDV (splošno področje) oz. 100.000 – 1.000.000 EUR brez DDV (infrastrukturno področje).
