OECD: Profesionalizacija javnega naročanja s certificiranjem (december 2025)

OECD je decembra 2025 objavila analitično poročilo o profesionalizaciji javnega naročanja. Poročilo posebej izpostavlja pomen certifikacijskih okvirov in na podlagi primerjalne analize izbranih držav (Avstrije, Brazilije, Čila, Hrvaške, Albanije, Francije, Madžarske, Izraela, Litve, Norveške, Peruja, Romunije, Slovaške, Srbije in Združenega kraljestva) oblikuje ključna priporočila za njihovo izvajanje.

OECD v svojem poročilu poudarja, da so certifikacijski okviri pomembno orodje za profesionalizacijo javnega naročanja, saj strokovnjakom zagotavljajo znanja, samozavest in sposobnost obvladovanja tudi najbolj kompleksnih ter strateških postopkov. Čeprav uvedba certificiranja zahteva čas in ustrezne vire, OECD ugotavlja, da se je v praksi večine analiziranih držav izkazala kot dragocena naložba, pri čemer opozarja, da certificiranje ni edini, temveč le eden od dopolnilnih pristopov k profesionalizaciji.

Profesionalizacijo je mogoče učinkovito podpreti tudi z drugimi ukrepi, kot so modeli kompetenc, objava praktičnih smernic, mentorstvo in medsebojno učenje, pri čemer je ključno prilagajanje nacionalnim potrebam in institucionalnemu kontekstu. OECD izpostavlja pomen predhodne analize obstoječih znanj, zmogljivosti in pomanjkljivosti sistema javnih naročil v posamezni državi, ki se odloča o profesionalizaciji svojih delavcev, saj takšna analiza predstavlja podlago za ustrezno zasnovo obsega, ravni in vsebine okvira certificiranja. Posebna pozornost mora biti namenjena zmanjševanju administrativnega bremena ter zagotavljanju prožnosti sistema, saj lahko preveč tog obvezen model, kot kažejo izkušnje nekaterih držav, povzroči operativne in kadrovske težave. Pomemben element uspešnega sistema je tudi ozaveščanje strateških odločevalcev na višjih ravneh upravljanja, katerih proračunske in strateške odločitve neposredno vplivajo na rezultate javnega naročanja.

OECD izpostavlja, da je treba okvir certificiranja prilagoditi njegovemu namenu, bodisi kot splošno certificiranje za doseganje minimalnega standarda znanj širšega kroga delovne sile, obvezno certificiranje za določene vrste postopkov ali posamezne vloge javnega naročanja, bodisi kot prostovoljno certificiranje za tematsko specializacijo ali napredno certificiranje za kompleksna in visokovredna javna naročila.

Sklepno OECD državam podaja ključna priporočila, ki vključujejo zagotavljanje ustreznih spodbud za strokovnjake, povezavo certificiranja z razvojem kariere in kulturo vseživljenjskega učenja ter stalno spremljanje in vrednotenje učinkov certifikacijskih okvirov na delovanje sistema javnih naročil.

Do Poročila lahko dostopate na povezavi: https://doi.org/10.1787/06c70975-en.