Objavljamo gradivo in posnetek delavnice "Poročanje o izvršenih plačilih iz naslova pogodb JN ter oddanih evidenčnih naročilih" z dne 16. 2. 2023.
Pod evidenčna naročila štejemo vsa naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti za uporabo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Za vsa taka naročila je naročnik v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti.
Ustavno Sodišče RS je v petek, 27. januarja 2023 objavilo odločbo v zadevi št. U-I-198/19, v kateri je odločilo, da se drugi do četrti odstavek 43. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti razveljavijo. Drugi do četrti odstavek 43. člena ZZDej urejajo ureditev podaljševanja koncesijskih razmerij. Ustavno sodišč je s tem v zvezi odločilo, da je protiustavna ureditev, ki za podaljšanje koncesije ne zahteva javnega razpisa in izbora najugodnejšega ponudnika, pač pa omogoča neposredno podaljšanje koncesije obstoječemu koncesionarju.
»DKOM je z odločitvijo št. 018-125/2022-4 z dne 22. 11. 2022 potrdila neposredno uporabo določbe tretjega odstavka druge točke 57. člena Direktive 2014/24/EU, na podlagi katere mora naročnik ponudnikom omogočiti popravni mehanizem ob ugotovitvi obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na podlagi vpogleda v eDosje ali drugo javno evidenco. Predmetna določba Direktive namreč v pravni red Republike Slovenije ni bila prenesena, v prispevku pa si lahko podrobneje preberete o pogojih, ki jih izpolnjuje za njeno neposredno uporabo v postopkih oddaje javnih naročil«.
Izpusti toplogrednih plinov (TGP) predstavljajo glavni vzrok za podnebne spremembe – zemlja postaja toplejša, spreminjajo se padavinski vzorci, talijo se ledeniki, zmanjšuje se površina morskega ledu itd. K temu pripomorejo emisije TGP, ki se na ravni EU povečujejo, predvsem zaradi prometnega sektorja in industrije. Zaradi vedno večje potrošnje energije in proizvodnje emisij je postalo na ravni EU in na nacionalni ravni ključnega pomena spodbujanje deležnikov k elektromobilnosti in uporabi alternativnih goriv v prometu.
V praksi se nemalokrat zgodi, da izvajalci javnih naročil pridobljenega posla ne izvedejo sami, temveč del naročila oddajo v podizvajanje ali oddajo partnersko ponudbo. Pri tem se pogosto srečujejo s težavami pri opredelitvi vloge sodelujočih subjektov, predvsem podizvajalcev, subjektov, katerih zmogljivosti uporabljajo ter zgolj »kooperantov« ali »navadnih sodelavcev«. Slednje je nemalokrat tudi razlog za samo nedopustnost ponudbe, zato je izrednega pomena, da ponudniki dobro poznajo razlike med navedenimi pojmi, ter da v ponudbi pravilno priglasijo vse sodelujoče subjekte.
Objavljamo gradivo in posnetek delavnice "Podelitv in-house naročil in koncesij" z dne 27. 10. 2022.
Zeleno javno naročanje je naročanje blaga, storitev ali gradenj, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami ali gradnjami, v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo, ob enem pa imajo enake ali boljše funkcionalnosti.
Ključen instrument, ki nam pomaga pri identifikaciji in razdelitvi tveganj med partnerjema je matrica tveganj - kontrolni seznam v tabelarni obliki, s katerim se na pregleden način razdelijo tveganja med javnega in zasebnega partnerja v postopkih javno-zasebnih partnerstev in koncesij. Temeljeno načelo, ki v zvezi s tem velja je, da vsak od partnerjev prevzame tista tveganja, s katerimi najlažje upravlja. Matrico tveganj v tablerani obliki si lahko ogledate v spodnjem dokumentu.
V literaturi pogosto zasledimo stališče, da je vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin in izvajanja javnih služb novost, ki je bila uvedena v okviru reforme javnega sektorja, ki se je odvijala zadnjih trideset let. Vendar pa ob natančnejšem pogledu v zgodovino lahko ugotovimo, da so vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin poznali že v Rimskem imperiju, kar je lepo razvidno npr. na primeru organizacije oskrbe Rima z žitom. Če takrat vzpostavljen sistem organizacije oskrbe Rima z žitom analiziramo iz časovne distance, ugotovimo, da je bil, tudi glede na današnja merila, relativno napredno organiziran in bi ga po sodobni terminologiji lahko uvrstili v okvir pojma javno-zasebnega partnerstva.