Problematika konkurence na trgu javnih naročil

V časniku Finance je bil objavljen zanimiv prispevek z naslovom Kako grdo nas še vedno lupijo pri stentih – primerjava s Švedsko, ki obravnava tematiko javnih naročil v zdravstvu v Sloveniji. Prispevek osvetljuje eno od glavnih hib slovenskega trga javnih naročil, to je pomanjkanje resnične konkurence na trgu. Strateško vprašanje za slovenski trg javnih naročil je namreč: zakaj trg javnih naročil za številne predmete javnih naročil, zdravstvo je samo eno od področij, ne deluje ali pa deluje pomanjkljivo?

Vzrokov za zatečeno stanje je več med njimi pa lahko izpostavimo:

1. sistem javnega naročanja, do ponudnikov ni prijazen, zato se mnogi kvalificirani gospodarski subjekti, sploh ne odločijo za oddajo ponudb, saj ocenijo, da je to zanje preveč zamudno in/ali predrago;
2. postopki oddaje javnih naročil so zapleteni in formalizirani, tako da ponudniki brez specialnih znanj, težko oddajo konkurenčno ponudbo. Fokus naročnikov in državnih organov je še vedno na proceduri, medtem ko je vsebina v drugem planu;
3. delovanje naročnikov, državnih organov in drugih deležnikov v sistemu javnih naročil ne vzpodbuja zdrave konkurence oz. ne sankcionira ponudnikov, ki kršijo pravila poštene konkurence. Vprašanje t.i. bid rigginga (dogovarjanje ponudnikov glede delitve trga javnih naročil) je v Sloveniji v drugem planu. Še več, dokler bo sprejemljiva praksa (glej npr. odločitev DKOM št. 018-090/2015-6), da lahko isti ponudnik hkrati nastopa v večih ponudbah, je iluzorno pričakovati resne premike k večji konkurenčnosti na trgu;
4. sistem javnega naročanja se osredotoča predvsem na stran oblikovanja zahtev naročnikov, nihče pa se poglobljeno ne ukvarja s ponudbeno stranjo. Tako so ponudniki v pretežnem delu prepuščeni lastni samoiniciativnosti in iznajdljivosti, pri čemer javnih razpisov prilagojenih za majhna in srednja podjetja, ki predstavljajo večino gospodarskih subjektov v Sloveniji, praktično nimamo.

Kaj bi torej veljajo spremeniti, da bi dosegli večjo učinkovitost javnega naročanja?

Prvi korak je gotovo več aktivnosti na področju izobraževanja in ozaveščanja, ne samo naročnikov, ampak predvsem ponudnikov. Ponudnikom je treba predstaviti potencial, ki jih javna naročila zanje predstavljajo na samo v Sloveniji, ampak tudi na nivoju EU. Za dosego večje učinkovosti trga javnih naročil je nujno okrepiti trg ponudnikov, ki bodo motivirani redno oddajati kvalitetne ponudbe. Nenazadanje gre za trg, ki predstavlja dobrih 15 odstotkov BDP, v razvitih državah pogosto tudi več, oz. 1,3 trilijona eurov na celotnem svetovnem trgu javnih naročil.[1] Ob tem je treba odpraviti in preprečiti anomalije, ki se dogajajo na trgu in vzpostaviti pogoje za pošteno konkurenco.

Drugi korak je gotovo vzpostavitev elektronske platforme za javno naročanje. Brez uporabnikom prijaznih rešitev na področju elektronske oddaje ponudb ni pričakovati večje konkurence na trgu potencialnih ponudnikov. Digitalizacija je eden večjih izivov vseh javnih uprav, ki predstavlja ogromen potencial za bolj učinkovito in gospodarno javno naročanje. Za ta namen je treba vzpostaviti pregledne in uporabnikom prijazne platforme za javno naročanje, ki bodo avtomatizirale procese javnega naročanja, tako da bo tako naročnikom, kot ponudnikom ostalo dovolj časa, da se namesto s proceduro ukvarjajo z vsebino.

Seveda tako za prvi, kot za drugi korak potrebujemo čas in sredstva za njuno implementacijo.

V kolikor pa želimo kratkoročno rešiti dilemo, ki jo izpostalja v uvodu naveden prispevek, ki se osredotoča na področje zdravstva, pa je najbolj enostavna rešitev t.i. čezmejno javno naročanje. Za sistemske rešitve in čakanje, da bodo državni organi začeli delovati, namreč zmanjkuje časa[2]. Tako Direktive s področja javnega naročanja, kot nacionalna zakonadaja, ki to področje urejata, namreč dopuščata rešitev,[3] ko naročnik lahko skupaj z naročniki iz drugih držav članic odda javno naročilo, sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem. Z uporabo navedene določbe je mogoče hitro, učinkovito in brez dodatnih zapletov odpraviti anomalije, ki jih lahko zaznamo na slovenskem trgu javnih naročil, seveda pod pogojem, da si najprej pošteno priznamo, da trg ne deluje optimalno in da smo napake v delovanju pripravljeni odpraviti.

_____________________________________________________

[1] http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/public-procurement/.

[2] več o tem glej: Odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi s finančnimi izgubami v javnih zdravstvenih zavodih, odgovor Vlade RS št. 00104-167/2017/5 z dne 30.03.2017.

[3] glej 34. člen ZJN-3.