Institut popravnega mehanizma je postal del slovenske javno naročniške zakonodaje z uveljavitvijo ZJN-3, kot posledica implementacije Direktive 2014/24/EU. Predhodni ZJN-2 tega instituta ni urejal. 

Popravni mehanizem pravzaprav omogoča, da vsak gospodarski subjekt, ki ga zadeva eden izključitvenih razlogov, navedenih v prvem, drugem, četrtem (točka b) ali šestem odstavku 75. člena ZJN-3, lahko predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju zadevnega razloga za izključitev. Če se pri presoji dokazil ugotovi, da takšni dokazi zadoščajo, se gospodarski subjekt ne izključi iz postopka javnega naročanja. Popravni mehanizem tako omogoča gospodarskim subjektom sodelovanje v postopkih javnega naročanja kljub temu, da je pri preveritvah v uradnih evidencah s strani javnega naročnika ugotovljen obstoj zadevnega izključitvenega razloga.

V praksi se najpogosteje na strani ponudnikov zastavljajo vprašanja, ali mora gospodarski subjekt že od oddaji ponudbe predložiti dokaze, s katerimi izkazuje svojo zanesljivost oz. ali obstaja za javnega naročnika dolžnost pozivati k predložitvi dokazil v fazi pregleda in ocene ponudb? Na strani javnih naročnikov pa so pogosta vprašanja, vezana na presojo dokazov za izkazovanje zanesljivosti ter sprejem odločitve o usposobljenosti gospodarskega subjekta.

Program delavnice:

1. Pregled izključitvenih razlogov, za katere se institut lahko uporabi
2. Kdaj predložiti dokazila o zanesljivosti in institut dopolnjevanja
3. Katera dokazila štejejo za ustrezna in kako izvesti presojo zadostnosti
4. Razvezni pogoj v pogodbi o izvedbi javnega naročila in popravni mehanizem