Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: ESPD) predstavlja lastno izjavo gospodarskega subjekta, da ta izpolnjuje pogoje za sodelovanje, ki jih ureja 76. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3).

Državni zbor je 15. oktobra 2020 sprejel Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), ki v 5. členu spreminja tudi Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

Generalni direktorat Evropske komisije za konkurenco je objavil razpis za prispevke o tem, kako pravila konkurence in trajnostne politike delujejo skupaj.

Partnerstva s ponudniki so v postopkih javnega naročanja ključnega pomena za vzpostavitev uspešnih nabavnih postopkov.

»Epidemija je zagotovo pospešila digitalizacijo v javni upravi in lokalnih okoljih,« so besede ministra za javno upravo Boštjana Koritnika[1], pod okriljem katerega se pripravlja težko pričakovani javni razpis za pametna mesta in skupnosti, ki bo predvidoma objavljen še v tem letu (2020).

Vlada je potrdila Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2019.

Tax-Fin-Lex d.o.o. proti Ministrstvu za notranje zadeve, ob udeležbi LEXPERA d.o.o.

Sekretariat za javno-zasebno partnerstvo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (v nadaljevanju: Sekretariat za javno-zasebno partnerstvo UN/ECE) je delil prvo številko svojega kratkega zbornika, namenjenega krepitvi vloge žensk v javno-zasebnih partnerstvih.

Javno-zasebna partnerstva z izkoriščanjem zasebnih naložb v infrastrukturne projekte in z uporabo finančnih instrumentov za podporo novim tehnologijam so nekatera izmed modernejših sredstev, s katerimi države posegajo v gospodarstvo.

Primer, ki je obravnavan v tem članku, vsebuje smernice o tem, kje potegniti mejo med ekonomskim in negospodarskim, hkrati pa sproža številna druga vprašanja.