Javni razpis za sofinanciranje projektov s področja pametnih mest in skupnosti
»Epidemija je zagotovo pospešila digitalizacijo v javni upravi in lokalnih okoljih,« so besede ministra za javno upravo Boštjana Koritnika[1], pod okriljem katerega se pripravlja težko pričakovani javni razpis za pametna mesta in skupnosti, ki bo predvidoma objavljen še v tem letu (2020).
Pametna mesta so (neizogiben) trend, ki ponuja veliko več priložnosti kot le digitalizacijo. Pametno mesto bo posledica inovacij, tehnologije, razvoja in temu prilagojene družbe, ki zahteva od lokalnih oblasti razvoju primerno bivanjsko okolje, ki bo ob enem čisto, zeleno in prijazno za družinsko življenje, nenazadnje pa še vedno spodbudno za gospodarstvo, inovacije in kreativno poslovno okolje.
Cilji, ki se jih zasleduje s projekti pametnih mest so:
- manjše obremenjevanje okolja in energetska učinkovitost;
- uporabnikom boj prilagojene in prijazne rešitve;
- digitalizacija in znižanje stroškov.
Odprto pogosto ostaja predvsem vprašanje, kako ob pomanjkanju tehničnih in kadrovskih kapacitet in nenazadnje pomanjkanju finančnih sredstev, ki so odraz vse višjih stroškov vzdrževanja obstoječe javne infrastrukture, slednjo vzdrževati, graditi novo, ob vsem tem pa še uvajati moderno tehnologijo za razvoj pametnih mest?
V tej luči na Inštitutu za javno-zasebno partnerstvo ocenjujemo, da je sodelovanje lokalnih oblasti z zasebnim sektorjem neogibno. V zadnjih letih se je v ta namen oblikoval in že uveljavil izraz pametna (javna-zasebna) partnerstva in pametno (javno) naročanje, ki se od klasičnih ločijo predvsem v večji fleksibilnosti oz. prilagodljivosti in inovativnem načinu financiranja in bolj fleksibilni izvedbi javnih razpisov. Finančna tveganja pri investiranju v inovativne rešitve so neločljivo vezana na dolgoročne zamike, preden se doseže dobičkonosnost projekta oziroma pokažejo učinki (ti. prihranki). Za ta namen se razvijajo različni poslovni modeli sodelovanja med občinami in gospodarskimi subjekti, ki temeljijo na kombiniranju virov financiranja in prilagajanju modelov financiranja javnofinančnim zmožnostim.
Prednosti pametnih partnerstev so:
- možnosti vključevanja več partnerjev tako na javni kot tudi na zasebni strani,
- možnosti kombiniranja alternativnih virov financiranja (npr. sredstva javnega razpisa za pametna mesta in zasebnih virov sofinanciranja) ter s tem izboljšanje finančnih možnosti za izvedbo projekta brez zadolževanja,
- večje možnosti za stalno uvajanje novih tehnologij (stalno uvajanje izboljšav ves čas izvajanja projekta brez stagnacije) ter prenos znanja iz zasebnega v javni sektor,
- izboljšanje splošne učinkovitosti javnih storitev, znižanje stroškov (večja učinkovitost – nižji stroški)
- razvojne priložnosti za mesto (zaradi uvedbe novih tehnologij, iskanje novih strokovnjakov, nova delovna mesta, zmanjševanje onesnaževanja, nadaljnje spodbujanje inovacij,…)
- učinkovita in uravnotežena delitev tveganj med partnerji.
Način, kako vzpostaviti projekte pametnih partnerstev ni enostavno. Fokus tovrstnih projektov ni na določanju materialov ali metod za doseganje učinkov, pač pa na samem doseganju učinkov in vzpodbujanju inovativnih pristopov. To pomeni, da je potrebno v določenem obsegu pustiti proste roke gospodarskim subjektom, da oni izberejo metodo, ki bo najučinkovitejše privedla do cilja, saj le to omogoča uvedbo nove tehnologije, seveda ob upoštevanju načela gospodarnega ravnanja s premoženjem, ki zavezuje javni sektor. Pametna partnerstva se zato močno razlikujejo od tradicionalnih projektov v fazi načrtovanja, izvedbe postopka javnega razpisa in nenazadnje v fazi nadzora in izvajanja pogodbe. Pristop »one-size-fits-all« ni ustrezen, če želimo inovativne in uporabnikom prilagojene rešitve.
V Sloveniji so že bili realizirani ali pa so v realizacijo prvi pilotni projekti pametnih partnerstev. Ekipa Inštituta za javno-zasebno partnerstvo je aktivno vključena v številne projekte od energetskih pogodbeništev, spremljanja rabe energije v objektih, pametnih sistemov za spremljanje prometa in okolja, preko projektov vezanih na digitalizacijo javne uprave npr. uvajanje mestnih kartic, mestnih spletnih platform, ipd. do projektov vezanih na električno mobilnost npr. uvajanje električnih vozil, polnilnic za električna vozila, okolju prijaznega javnega potniškega prometa, projektov mikro-mobilnosti, souporabe vozil, etc.
Identificiramo lahko naslednja storitve s področja pametnih mest:
- merjenje kakovosti zraka, hrupa in drugih okoljskih parametrov, preko avtomatizirane senzorike;
- storitve električnih polnilnic za vozila;
- storitve spremljanja in umirjanje prometa;
- storitve vezane na uporabo javnih parkirišč (plačila, zasedenost, usmerjanje);
- storitve vezane na javne WiFi dostopne točke;
- storitve vezane na pametno javno razsvetljavo storitve daljinskega odčitavanja energentov, vode, ipd.;
- storitve vezane na komunalne storitve;
- storitve vezane na komunikacijo z občani.
Če želite več izvedeti o projektih pametnih partnerstev se obrnite na Nino Pekolj (E: nina.pekolj@pppforum.si, T: 01 60 100 70).
Pri razvoju pametnega mesta je potrebno izbrati tisto pot, ki je za posamezno mesto najprimernejša, upoštevajoč pravne, finančne in dejanske možnosti, potrebe družbe ter cilje mestnih oblasti. Visoka strokovna znanja in bogate izkušnje so na prvem mestu.
