Evidenčna naročila so vsa naročila, ki jih izvedejo javni naročniki in za katera ni dosežen prag za uporabo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Kljub temu, da se za tovrstna naročila ne uporabljajo določila ZJN-3, so naročniki dolžni upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti ter načelo transparentnosti. To je v zadnjem obdobju še toliko bolj pomembno, saj smo zaradi posledic epidemije COVID priča spremembam zakonodaje na tem področju. Mejne vrednosti za uporabo ZJN-3 so se znatno povečale, kar se odraža v velikem številu izvedenih evidenčnih naročil. Zato je pomembno, da se naročniki zavedajo obveznosti, povezanimi z evidenčnimi naročili ter izognejo morebitnim očitkom glede izvajanja le-teh. Zaradi vse večjega števila izvedenih evidenčnih naročil pa je pomembno, da se tudi ponudniki zavedajo priložnosti, ki jih ponujajo ter pravnega varstva, ki jim je na voljo.

V letu 2019 so javna naročila v deležu BDP Slovenije predstavljala kar 11,55 odstotkov, kar je navečji delež od leta 2011, in v primerjavi z letom 2018 predstavlja porast za 1,53 odstotne točke. V letu 2019 je bilo oddanih 1.062.405 evidenčnih naročil v skupni vrednosti 1.032.255.312 EUR, pri čemer je obseg javnih naročil, oddanih leta 2019, prvič presegel 5 milijard evrov in je znašal 5.545.576.101 evrov. Delež evidenčnih naročil je v celotnem deležu javnih naročil rako znbašal pribljižno 22%. Evidenčna naročila posledično predstavljajo velik potencial in tudi instrument naročnikov, da podprejo lokalno gospodarstvo in vzpostavijo lokalne oskrbovalne verige - če jih znajo pravno uporabljati. Kako torej bistveno povečati konkurenčnost in gospodarnost v okviru evidenčnih naročil, kako vodenje postopkov evidenčnih naročil avtomatizirati in dvigniti nivo transparentnosti ter varnosti poslovanja v posatopkih (evidenčnih) javnih naročil?

Nezakoniti omejevalni sporazumi med gospodarskimi subjekti za usklajevanje njihovih ponudb in vnaprejšnja izbira ponudnika naj bi ceno, ki jo plača javni organ, v primerjavi z običajnimi cenami na trgu, povišali do 60%. V nujnih primerih, kot je pandemija COVID-19, lahko potreba javnih organov po hitri nabavi velikih količin zalog in storitev za zdravstvene sisteme to tveganje še poveča.

Evropska komisija je objavila nove smernice o načinu obravnave domnevnih primerov omejevalnih sporazumov ponudnikov pri javnih naročilih, s katerimi želi Evropska komisija državam članicam EU pomagati preprečevati in odkrivati omejevalne sporazume ter ukrepati ob ugotovitvi, da je do sklenitve takšnih sporazumov tudi prišlo.

Zavarovanje obveznosti izvajalca je v poslovni praksi pogosto, saj se s tem drugi pogodbeni stranki - predvsem naročniku, olajša položaj v primerih, ko izvajalec krši svoje pogodbene obveznosti. Poleg naštetih zavarovanj pa morajo izvajalci pogosto razpolagati tudi s tistimi, s katerimi je krita škoda pri opravljanju njihove dejavnosti. Ker je v zadnjem obdobju na področju izvajanja dejavnosti gradbeništva ter arhitekturne in inženirske dejavnosti prišlo do spremembe zakonodaje, se izvajalci pogosto sprašujejo, ali razpolagajo z ustreznim zavarovanjem. Na drugi strani pa so naročniki v fazi pregleda ponudb pogosto v dilemi, ali je predloženo zavarovanje ponudnika sploh ustrezno. Še več težav se lahko pojavi pri sodelovanju s tujimi gospodarskimi subjekti.

Dinamični nabavni sistem (DNS) je v skladu z določbo 34. člena Direktive 2014/24/EU, ki je bila prenesena v 49. člen Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), tehnika oddaje javnega naročila, ki v celoti poteka na elektronski način. Njegova ključna lastnost, ki ga tudi loči od drugih oblik javnega naročanja, je ta, da dinamični nabavni sistem omogoča pristop in vključitev gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, tekom celotnega obdobja njegove veljavnosti. 

Vabljeni k branju članka avtorjev: doc. dr. Boštjan Ferk, Katja Hodošček, mag. prav., Barbara Cankar, dipl. prav. (UN)

Projekti uvajanja električne mobilnosti zasledujejo številne cilje, zlasti čistejši zrak in manj hrupa ter preprečevanje globalnega segrevanja. Poleg tega vozila na fosilna goriva izjemno obremenjujejo okolje, zato ne preseneča, da se v zadnjem času veliko več govori o električni mobinosti, spodbuja izgradnjo infrastrukture na alternativne energente in prodajo vozil na alternativni pogon. Na Inštitutu za javno-zasebno partnerstvo smo v letu 2020 pomagali eni izmed bolj proaktivnih občin na tem področju, izvesti projekt električne mobilnosti. Več v pripevku.

V Portorožu bo med 19. in 20. aprilom 2021 potekala 2. konferenca prava informacijske varnosti, na kateri bo na temo kibernetske varnosti in mednarodnoravnega okvira predavala tudi izr. prof. doc. dr. Petra Ferk, soustanoviteljica Inštututa za javno-zasebno partnerstvo in družbe S-Procurement.

Zakonodaja s področja javnega naročanja primarno določa načine in pogoje za izbiro izvajalca, zato je pogodbena faza načelno podrejena določilom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).  Pri tem, upoštevajoč posebno naravo razmerja med javnim naročnikom in izvajalcem ter omejitve, ki tako pogodbeno razmerje spremljajo, vrste pravic, ki jih daje pogodbenim strankam OZ, ni mogoče uporabiti oziroma je pri uporabi le-teh avtonomija strank močno omejena. Naknadno spreminjanje predmeta pogodbe ali pogojev za izvedbo gradenj, storitev ali dobavo blaga  je ob soglasju volj zasebnih pogodbenih strank v smislu OZ nesporna. Zaradi varovanja temeljnih načel javnega naročanja pa tovrstna sprememba načeloma zahteva novo pogodbo, za katero je treba izvesti nov postopek izbora izvajalca. 

Pogosto se vprašamo - kako se praksa Sodišča EU odraža v postopkih pred DKOM. Pod drobnogled smo vzeli izbrane pomembne sodbe Sodišča EU v postopkih javnega naročanja in sicer zadeve C-6/15, Dimarso, C-549/14, Finn Frogne, C-396/14, MT Hojgaard and Züblin, C-14/17, VAR in zadevo C-531/16, Specializoutas transportas in pogledali, kako se navedene odločitve Sodišča EU odražajo v praksi DKOM.

Vabljeni k branju prispevka.

Pred kratkim, dne 27. januarja 2021, je DKOM sprejela za branje zanimivo odločitev, ki marsikaterega javnega naročnika opomni, kako pomembno je jasno in celostno definiranje pogojev za ugotavljanje sposobnosti in prav tako tudi dokazil za preveritev izpolnjevanja teh pogojev. Bralca nekoliko zbode tudi kontekst, v katerega je odločitev vpeta, tj. da glede na določbe ZJN-3 za presojo dopustnosti ponudbe ni relevantno, ali slednji izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet naročila, temveč je bistveno, ali ponudnik izpolnjuje pogoje, ki jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik.