Slovenski projekt javno-zasebnega partnerstva že drugo leto zapored na samem vrhu med globalnimi projekti po mnenju strokovne žirije in udeležencev globalnega foruma Združenih narodov

Mestna občina Ljubljana je za projekt javno-zasebnega partnerstva »Energetska obnova javnih objektov v Mestni občini Ljubljana (EOL 1 – 4)« na 7. mednarodnem forumu javno-zasebnih partnerstev UNECE (UNECE International Public-Private Partnerships Forum), ki je potekal od 3. do 5. maja 2023 v Atenah, izmed 82 prijavljenih projektov javno-zasebnih partnerstev iz celega sveta, zasedla odlično drugo mesto. Video projekta si lahko ogledate tukaj. Projekt sta na forumu predstavili Petra Šeme in Petra Ferk.

Po mnenju globalne strokovne žirije je predmetni projekt zasedel prvo mesto, udeleženci pa so prvo mesto izglasovali za turški projekt izgradnje največjega visečega mostu  na svetu čez morsko ožino Dardanele - »1915Çanakkale» v vrednosti cca. 2,3 milijarde eurov, ki se uvršča med zgodovinska javno-zasebna partnerstva, ob bok Sueškemu prekopu in predoru pod Rokavskim prelivom.

Na forumu v Atenah pa je delegacija iz Slovenije predstavljala še projekt uvajanje eMobilnosti z javno-zasebnimi partnerstvi v Mestni občini Kranj. Video projekta si lahko ogledate tukaj. Projekt sta na forumu predstavila Tomaž Lanišek in Boštjan Ferk. Predmetni projekt se je po mnenju globalne strokovne žirije uvrstil v finale na lanskem 6. mednarodnem forumu javno-zasebnih partnerstev UNECE, ki je potekal v Barceloni, pri čemer na lanskem forumu glasovanje udeležencev foruma ni bilo izvedeno. Na povabilo sekretariata UNECE PPP je bil predmetni projekt letos predstavljen ponovno. 

Projekt Mestne občine Ljubljana je bil s stranki strokovne komisije mednarodnih strokovnjakov za javno-zasebna partnerstva izbran med pet finalistov, ki so dobili priložnost, da se v živo predstavijo na forumu. Na podlagi izvedenih predstavitev so udeleženci foruma izbirali najboljše tri projekte javno-zasebnih partnerstev na svetu v letu 2023, projekt »Energetska obnova javnih objektov v Mestni občini Ljubljana (EOL 1 – 4)« pa je zasedel odlično drugo mesto.

Mestna občina Ljubljana s projekti EOL zasleduje cilje po zmanjšanju rabe energije in povečanju deleža obnovljivih virov energije. V okviru projektov EOL 1 do 3 je MOL skupno prenovila že 82 objektov, od tega 47 celovito in 35 delno. Dodatno je pa v okviru projektov EOL 3 in 4 9 objektov v različnih fazah implementacije, za 34 objektov pa poteka konkurenčni dialog.

V energetsko obnovo že izvedenih objektov v okviru EOL 1 do 4 bo tako vloženih cca. 60 mio EUR. Pretežni del teh sredstev so sredstva zasebnega partnerja, deloma kohezijska sredstva EU, v minimalnem deležu pa sredstva MOL.

Skupno bo na ravni projekta prihranjeno več kot 400.000 MWh energije, kar predstavlja več kot 80.000 ton ekvivalenta CO2, kar predstavlja vrednost, ki jo prečisti okoli 3,2 milijona povprečno velikih dreves, oziroma približno 8.000 hektarjev gozda.

Pretežni del ustvarjenih prihrankov gre zasebnemu partnerju za povračilo investicije, skozi celotno dobo javno-zasebnega partnerstva pa MOL participira pri prihrankih in ima nižje stroške za porabo energije, kot jih je imela pred izvedbo projekta.

V energetsko prenovo so vključeni javni objekti, to so vrtci, osnovne šole, športni objekti, objekti mestne uprave, kulturni objekti in tudi parkirni hiši.

V okviru delnih prenov se izvede zamenjava razsvetljave z varčnejšo LED tehnologijo, prenovo ogrevalnega vira, skupaj s hidravličnim uravnoteženjem, prenova neučinkovitih prezračevalnih sistemov in vgradnja novih ter če je mogoče povečanje deleža obnovljivih virov energije (različni tipi toplotnih črpalk, sprejemniki sončne energije za ogrevanje sanitarne tople vode), v okviru celovitih prenov pa izvedemo tudi gradbene ukrepe, to je ovoj stavbe, ki zajema izolacijo strehe, izolacijo fasade ter zamenjavo stavbnega pohištva.

Vodilna zamisel projekta od faze identifikacije projekta so bili vidiki krožnega gospodarstva. Projekt prežema krožen pristop z zmanjšanjem količine energije, porabljene za delovanje javnih stavb, hkrati pa se s sanacijo dviguje standard kakovosti. Stavbe, ki prej niso bile potresno, požarno in energetsko varne ter so bile neučinkovite, so zaradi izvedbe projekta zdaj varne in energetsko učinkovite. Osrednji koncept projektov je, da je najbolj zelena in trajnostna energija tista energija, ki je ne porabimo. Gre za enega najpomembnejših zelenih in krožnih projektov v Ljubljani.

 Finančni model projekta temelji na modelu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije (Energy Performance Contratcing – EPC). EPC je oblika ustvarjalnega financiranja za izboljšanje kapitala, ki omogoča financiranje energetskih nadgradenj s prihranki stroškov. Dogovor EPC vključuje zunanjo organizacijo (podjetje za energetske storitve – ESCO), ki izvaja projekt zagotavljanja energetske učinkovitosti ali obnovljivih virov energije in uporablja tok dohodka iz prihrankov stroškov ali proizvedene obnovljive energije za poplačilo stroškov projekta (vključno s stroški naložbe). ESCO bo pravzaprav plačano le, če projekt doseže pričakovane prihranke energije.

Projekt Mestne občine Ljubljana EOL 1-4 je prejel drugo nagrado z obrazložitvijo, da bistveno prispeva k vsem stebrom trajnostnega razvoja  - ekonomskemu, socialnemu in okoljskemu in s tem izpolnjuje cilje trajnostnega razvoja, kot so jih opredelili Združeni narodi.

Osvojena nagrada je potrditev celovitega, inovativnega in strateškega pristopa MO Ljubljana glede reševanja energetske sanacije javnih objektov in vodila, da je najbolj zelena energija, tista energija, ki jo prihranimo. 

Slovenski projekt javno-zasebnega partnerstva se je tako že drugo leto zapored uvrstil v finale na prestižnem globalnem forumu javno-zasebnih partnerstev Združenih narodov. Tako letošnja kot lanska uvrstitev slovenskih projektov v finale mednarodnega foruma javno-zasebnih partnerstev UNECE potrjujeta kakovostno delo slovenskih mestnih občin na področju javno-zasebnih partnerstev in na Inštitutu za javno-zasebno partnerstvo smo ponosni, da jih lahko pri tem podpiramo. Skupaj si prizadevamo za dosego Ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov tudi z javno-zasebnimi partnerstvi.