PRAKSA DKOM: PONDERIRANJE MERIL JE V DOMENI NAROČNIKA – KDAJ DKOM SPLOH PRESOJA RAZMERJE MED MERILI?

DKOM je v nedavni odločitvi ponovno poudarila, da ZJN-3 ne določa pravil glede razmerij med posameznimi merili za oddajo javnega naročila, zaradi česar je določitev njihove relativne teže načeloma prepuščena naročniku, ki mora pri tem upoštevati predmet naročila, svoje potrebe ter namen konkretnega postopka javnega naročanja. Komisija je ob tem pojasnila, da gre pri ponderiranju meril za poslovno in strokovno odločitev naročnika, v katero revizijski organ ne more posegati zgolj zato, ker se vlagatelj z njo ne strinja ali meni, da bi morale biti posamezne funkcionalnosti oziroma elementi ponudbe vrednoteni drugače. Takšna presoja bi namreč pomenila, da bi DKOM namesto naročnika določala, kateri elementi predmeta naročila so zanj pomembnejši.

Iz konkretne odločitve DKOM št. 018-053/2026-8 z dne 11. 5. 2026 Vrhovno sodišče Republike Slovenije, je razvidno, da je naročnik večjo težo namenil strokovnim pravnim vsebinam kot dodatnim AI funkcionalnostim pravno-informacijskega sistema. DKOM je ocenila, da takšna struktura meril odraža naročnikovo legitimno presojo, da pravne vsebine predstavljajo pomembnejši element kakovosti sistema za sodnike, strokovne sodelavce in drugo sodno osebje.

Praksa DKOM obenem jasno izpostavlja, da zgolj nestrinjanje z relativnim pomenom posameznih meril ne zadostuje za uspeh v revizijskem postopku. Če želi vlagatelj uspeti z očitki glede ponderiranja meril, mora konkretno zatrjevati in izkazati, da so merila ali njihova razmerja:

• objektivno neutemeljena,
• nepovezana s predmetom javnega naročila,
• diskriminatorna,
• ali nesorazmerna,

v smislu šestega in sedmega odstavka 84. člena ZJN-3.

Ob tem velja opozoriti, da vlagatelj z očitki, ki se nanašajo zgolj na domnevno neustrezno ponderiranje meril z vidika gospodarne, učinkovite in uspešne porabe javnih sredstev, praviloma ne varuje svojega pravnega položaja kot ponudnika, temveč uveljavlja interes, povezan z varstvom načela gospodarnosti. Ker je namen pravnega varstva po ZPVPJN predvsem zaščita položaja gospodarskih subjektov v postopku oddaje javnega naročila, ponudnik zgolj s sklicevanjem na domnevno negospodarno določitev ponderjev ne more utemeljiti aktivne legitimacije. Vprašanja spoštovanja načela gospodarnosti lahko namreč v postopku pravnega varstva samostojno uveljavljajo le zagovorniki javnega interesa, ki jim ZPVPJN za to izrecno priznava aktivno legitimacijo.