PRAKSA DKOM: ALI SME NAROČNIK ZA KLJUČNE KADRE DOLOČITI PODROČJE IZOBRAZBE OZ. DELOVANJA?

Kje je meja med legitimno zahtevo naročnika, da mora biti ključni kader strokovnjak točno določenega področja, in nedopustnim omejevanjem konkurence? To vprašanje je nedavno obravnavala Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-050/2026, v kateri je kot nesorazmerno označila zahtevo naročnika, da mora biti vodja projektiranja hkrati tudi pooblaščeni inženir s področja gradbeništva – in to še s specifičnega podpodročja tirnih naprav na železniški infrastrukturi.

DKOM je poudarila, da naročnik ni prepričljivo pojasnil, zakaj zastavljenega cilja ne bi bilo mogoče doseči tudi drugače, na primer z vključitvijo dodatnega strokovnjaka ustreznega podpodročja v projektno ekipo. Naročnik namreč ni podal zadostnih argumentov, zakaj mora biti funkcija vodje projektiranja združena prav z vlogo pooblaščenega inženirja tako ozko specializiranega področja v isti osebi.

Kot problematična se tako ni pokazala sama zahteva po specialističnem znanju s področja tirnih naprav, temveč zahteva, da mora prav vodja projektiranja hkrati izpolnjevati še tako specifično strokovno usmeritev. DKOM je ocenila, da naročnik za takšno koncentracijo funkcij in specializacije ni izkazal objektivno utemeljenih razlogov.

Odločitev potrjuje, da naročnik sicer lahko zahteva ustrezna specialistična znanja znotraj projektne ekipe, bistveno težje pa utemelji zahtevo, da mora imeti prav ena konkretna oseba oziroma vodja projektiranja točno določeno ozko strokovno specializacijo.