Ocena Direktive 2014/23/EU o koncesijah, Direktive 2014/24/EU o javnih naročilih in Direktive 2014/25/EU o javnih storitvah

Javni organi v EU letno porabijo okoli 15 % BDP za javna naročila, zato so pravila na tem področju ključna za učinkovito porabo sredstev ter preprečevanje korupcije in protikonkurenčnih praks. Predsednica Evropske komisije von der Leyen je napovedala revizijo pravil in uvedbo meril „izdelano v Evropi“ za določene strateške sektorje ter poudarila strateški pomen javnih naročil, izvršni podpredsednik Séjourné pa je poudaril njihov pomen za konkurenčnost, odpornost in gospodarsko varnost EU.

Evropska komisija je 14. 10. 2025 objavila oceno učinkov direktiv iz leta 2014 (za obdobje 2016–2024). Ugotovljeno je bilo, da cilji večje pravne varnosti in jasnosti v postopkih javnega naročanja niso bili doseženi v celoti. Pojavile so se številne težave pri razlagi novih določb in ključnih pojmov ter nejasnosti o dostopu subjektov iz tretjih držav do trga javnih naročil EU, kakor tudi pri razmejitvah med različnimi vrstami javnih naročil. Prav tako je bil le delno dosežen cilj poenostavitve in povečanja prožnosti postopkov javnega naročanja. Kljub sicer formalni razširitvi števila in tehnik postopkov, se v praksi še vedno večinoma uporablja le odprti postopek, kar kaže na omejeno prožnost sistema. Administrativna bremena pa so se ponekod, zaradi dodatnih nacionalnih regulativnih zahtev celo povečala. Podobno tudi analiza digitalizacije javnih naročil prinaša mešane rezultate: uvedba elektronskih orodij  je sicer korak naprej, vendar neenakomerna integracija sistemov povzroča dodatno administrativno breme. Le delni rezultati so bili doseženi tudi pri odpiranju trga in spodbujanju konkurence. Čeprav se je število objav na TED močno povečalo in se je vrednost teh naročil več kot podvojila, se je povprečno število ponudb zmanjšalo. Mala in srednja podjetja so sicer uspešnejša, a njihovo čezmejno sodelovanje ostaja omejeno. Direktive so spodbudile tudi vključevanje zelenih, socialnih in inovacijskih vidikov, vendar je napredek neenakomeren, dodatne zaplete pa povzročajo neusklajenosti sektorske zakonodaje. Ocena prav tako izpostavlja vrzeli v preglednosti in kakovosti podatkov, kar otežuje  boj proti korupciji in strateško upravljanje. Številne države članice poročajo tudi o pomanjkanju usposobljenega kadra in neustrezni profesionalizaciji naročnikov.

Sklepno, poročilo ugotavlja, da so bili cilji direktiv doseženi le delno. Sistem javnega naročanja v EU ostaja preveč zapleten in tog, za učinkovito in strateško usmerjeno porabo javnih sredstev, kakor tudi premalo prožen za učinkovito odzivanje na nove izzive.