Novela ZGD-1M povečuje preglednost poslovanja družb
Državni zbor Republike Slovenije je 22. novembra 2024 sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki prinaša pomembne novosti na področju poročanja, preglednosti poslovanja in uvajanja spolne uravnoteženosti v gospodarstvu. Novela je stopila v veljavo 18. decembra 2024, v slovenski pravni red pa prenaša štiri ključne evropske direktive:
- Direktivo 2013/34/EU, v zvezi z javnim poročanjem po državah,
- Direktivo (EU) 2022/2381 o uravnoteženosti spolov v družbah,
- Direktivo 2013/34/EU, v zvezi z poročanjem o trajnostnosti,
- Direktivo (EU) 2017/1132, glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti.
Z novelo ZGD-1M, v delu, ki temelji na direktivi o javnem poročanju po državah, se povečuje preglednost davčnih praks multinacionalnih podjetij, saj bodo primorane razkriti informacije o svojih prihodkih, plačanih davkih in poslovnih dejavnostih za države članice EU in določene tretje države. Obveznost velja za večje obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodki v dveh zaporednih poslovnih letih presegajo 750 milijonov EUR, pa tudi za njihove srednje in velike podružnice. Dodatno je novost tudi enotna elektronska oblika poročanja prek spletne strani AJPES, kjer bodo informacije brezplačno dostopne javnosti, revizorji pa bodo preverjali, ali so poročila ustrezno objavljena.
Na podlagi Evropske direktive o poročanju o trajnostnosti se uvaja širša obveznost poročanja o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih ter spoštovanju človekovih pravic. Cilj je povečati preglednost gospodarskih dejavnosti, spodbuditi trajnostne naložbe ter izboljšati obvladovanje finančnih tveganj, povezanih s trajnostnimi dejavniki, kot so podnebne spremembe, degradacija okolja, odnos do zaposlenih, poslovnih partnerjev in upravljanje podjetij. Nova pravila razširjajo obveznost poročanja na vse velike družbe od leta 2025 ter na srednje in male družbe, ki kotirajo na borzi, od leta 2027. Poročila bodo temeljila na enotnih evropskih standardih trajnostnega poročanja, ki predvidevajo več kot 130 razkritij, vključno z informacijami o poslovnem modelu, strategiji, tveganjih in ciljih podjetij. Pripravljena bodo v enotni elektronski obliki, njihovo skladnost pa bodo preverjali revizorji. S tem se ukinja dosedanja obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, ki jo nadomešča obsežnejše poročilo o trajnostnosti. Ta sprememba omogoča boljši vpogled v vključevanje trajnostnih vprašanj v poslovanje podjetij, zmanjšuje tveganje zavajanja javnosti in krepi zaupanje v objavljene informacije. Prav tako spodbuja odgovorno poslovanje in preusmerja kapitalske tokove v trajnostne projekte.
Novela ZGD-1M prav tako spodbuja večjo spolno uravnoteženost na vodilnih položajih v gospodarskih družbah. Prenesena direktiva določa, da morajo velike borzne družbe doseči vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med neizvršnimi člani organov vodenja in nadzora oziroma 33-odstotno, če vključujejo tudi izvršne člane. V Sloveniji se obveznost razširja na velike gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost. Družbe zavezanke bodo v okviru politike raznolikosti, ki jo sprejme nadzorni svet, same določile ciljne deleže spolne zastopanosti, ki jih nameravajo doseči. V primeru nedoseganja teh ciljev bodo morale prilagoditi izbirne postopke za imenovanja, s čimer se bo zagotovila večja pravičnost pri vključevanju manj zastopanega spola. Neizbrani kandidati tega spola bodo imeli pravico zahtevati revizijo postopka pri pristojnih organih, kar dodatno utrjuje transparentnost in odgovornost. Poleg tega bodo družbe zavezane redno poročati o doseženih deležih spolne zastopanosti ter o ukrepih, sprejetih ob morebitnem neuspehu pri doseganju zastavljenih ciljev. Prenesena direktiva določa tudi roke za izpolnjevanje teh obveznosti. Družbe, ki so imele v prvi polovici leta 2023 več kot 250 zaposlenih ali več kot 50 milijonov EUR prihodkov morajo cilje doseči do 30. junija 2026, za preostale družbe pa je rok podaljšan do 30. junija 2028. Ta ukrep ne le spodbuja bolj uravnoteženo zastopanost spolov, temveč tudi zagotavlja večjo preglednost postopkov imenovanja.
Direktiva glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti prinaša poenotene kriterije za določanje velikosti podjetij, kar vpliva na njihove računovodske in poročevalske obveznosti. Nova merila, ki upoštevajo inflacijske učinke, določajo štiri kategorije družb: mikro, male, srednje in velike. Mikro družbe so tiste z manj kot 10 zaposlenimi, prihodki do 900.000 EUR in sredstvi do 450.000 EUR. Male družbe vključujejo podjetja z do 50 zaposlenimi, prihodki do 10 milijonov EUR in sredstvi do 5 milijonov EUR, medtem ko srednje družbe obsegajo podjetja z do 250 zaposlenimi, prihodki do 50 milijonov EUR in sredstvi do 25 milijonov EUR. Velike družbe so tiste, ki presežejo dva od treh kriterijev za srednje družbe. S tem usklajenim pristopom se zmanjšuje obseg poročevalnih obveznosti za manjša podjetja, kar jim omogoča lažje prilagoditve in zmanjšanje stroškov.
Poleg zgoraj navedenih sprememb novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M) vključuje tudi ukrepe za povečanje preglednosti poslovanja podjetij. Ena izmed pomembnih novosti je uvedba obveznosti označevanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih. Ta sprememba omogoča boljšo prepoznavnost podjetij in olajša nadzor ter zagotavljanje transparentnosti njihovih dejavnosti. Novela prav tako prinaša določene olajšave za nekatere gospodarske družbe. Sprememba opredelitve subjekta javnega interesa omogoča, da so srednje družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež, izvzete iz obveznosti, ki veljajo za subjekte javnega interesa. Ta ukrep bo pripomogel k razbremenitvi srednjih podjetij, saj bodo imele manj administrativnih in poročevalnih obveznosti, kar bo olajšalo njihovo poslovanje.
