MEJE DISKRECIJE NAROČNIKA PRI OPREDELITVI REFERENČNIH ZAHTEV

Naročniki imajo pri določanju pogojev za sodelovanje strokovne in tehnične dokumentacije široko polje proste presoje, saj Zakon o javnem naročanju določa le osnovna izhodišča pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ter možna dokazila za dokazovati le-teh, ne določa pa tudi podrobne vsebine. Določitev slednje je tako prepuščena naročniku, in odvisna od specifik posameznega javnega naročila. Slednje pa ne pomeni, da je diskrecija naročnika neomejena, kar je v nedavni odločitvi št. 018-085/2026-4 z dne 16. 7. 2026 obravnavala Državna revizijska komisija.

Kljub temu, da je določitev vsebine referenčnega pogoja v domeni naročnika, je ključno, da so posamezne referenčne zahteve še vedno po vsebini povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne.

V omenjenem primeru je naročnik namreč določil vrednostno zahtevo referenčnega projekta, katerega del so bila tudi gradbena dela, primerljiva predmetu javnega naročila. Pri tem za projekt ni določil nobenih vsebinskih kriterijev. Tako je lahko ta projekt obsegal izključno dela, ki so se nanašala na gradbena dela, primerljiva predmetu javnega naročila, po drugi strani pa so lahko bila glede na dikcijo citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dela, ki so predmet konkretnega javnega naročila le del večjega projekta, ki je vključeval tudi druga, s predmetom konkretnega javnega naročila nepovezana dela. To pripelje do razlage, da je referenčna vrednost projekta lahko dosežena zaradi del, ki po vsebini niso povezani s predmetom dotičnega javnega naročila. DKOM je tak pogoj označila za neskladen tako z načelom sorazmernosti iz 8. člena ZJN-3 kot tudi nepovezan s predmetom naročila.

Ko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost ponudnikov, obenem določi tudi referenčno obdobje, tj. maksimalno časovno okno za katerega bodo upoštevane reference. Pri tem je dolžan upoštevati določilo točke a) osmega odstavka 77. člena ZJN-3, ki za gradnje določa petletno referenčno obdobje. V praksi so se poredila vprašanja v zvezi z zavezujočo naravo te zakonske določbe, na katere DKOM v zadevi št. 018-086/2026-5. DKOM je zavzela stališče, da je morebitna določitev daljšega referenčnega obdobja za zagotavljanja višje ravni konkurence v skladu z omenjeno določbo a) točko osmega odstavka 77. člena ZJN-3 zgolj možnost, ne pa tudi obveznost naročnika. Gre namreč za vprašanje, ki je v popolni diskreciji naročnika, posledično pa ponudnik ne more uspeti z zatrjevanjem , da bi moral naročnik upoštevati daljše referenčno obdobje.  Iz izpostavljene določbe, ki prenaša 80. člen Direktive 2014/25 v povezavi z 58. členom Direktive 2014/24 in Prilogo XII Direktive 2014/24, izhaja temeljno pravilo, da pri oddaji naročila gradenj naročnik določi petletno referenčno obdobje. Naročnik torej pri oddaji naročila gradenj ni upravičen določiti krajšega referenčnega obdobja od petih let.