Kompas konkurenčnosti za EU
Evropska komisija je 29. januarja 2025 predstavila Kompas konkurenčnosti za EU, strateški načrt, ki izpostavlja nujnost okrepitve evropskega gospodarstva, inovacij in trajnostne blaginje. Dokument izpostavlja ključne prednosti EU, kot so enotni trg, kvalificirana delovna sila in stabilno pravno okolje, hkrati pa opozarja na dolgotrajne ovire, ki zavirajo rast in konkurenčnost evropskih podjetij. Med največjimi izzivi je inovacijska vrzel, saj EU zaostaja v vlaganjih v raziskave in pri prehodu inovacij v industrijo. Pomembna je tudi usklajenost razogljičenja in konkurenčnosti, kjer morajo trajnostni ukrepi zmanjšati stroške energije. Hkrati je nujno zmanjšati odvisnost od kritičnih surovin ter okrepiti odpornost gospodarstva.
Med ključnimi stebri konkurenčnosti je javno naročanje, ki predstavlja pomemben mehanizem za spodbujanje inovacij, tehnološkega razvoja in strateške suverenosti EU. Komisija opozarja, da trenutni postopki ostajajo zapleteni in obremenjujoči, kar otežuje dostop malim in srednjim podjetjem (MSP) do javnih razpisov. Poleg tega se v globalnem kontekstu pojavlja nepoštena konkurence in protekcionistični ukrepi, zaradi česar EU načrtuje uvedbo evropske preference v javnih naročilih za strateške sektorje in tehnologije.
Za odpravo teh pomanjkljivosti konkurenčnosti Komisija predlaga več ključnih ukrepov. Eden izmed osrednjih ciljev je poenostavitev postopkov, saj zapleteni administrativni postopki in prevelika regulativna bremena omejujejo razvoj gospodarstva. Zmanjšanje teh ovir bi omogočilo lažji dostop do javnih naročil in drugih oblik podpore, kar bi spodbudilo večjo udeležbo različnih gospodarskih subjektov. Pomembno vlogo pri povečanju konkurenčnosti ima tudi digitalizacija. Z uvedbo naprednih digitalnih orodij bi lahko izboljšali preglednost in učinkovitost upravnih postopkov, kar bi prispevalo k hitrejšemu odločanju in boljši dostopnosti do ključnih informacij. Digitalne rešitve omogočajo lažje sodelovanje gospodarskih subjektov pri javnih razpisih ter večjo fleksibilnost pri izvajanju poslovnih procesov. Spodbujanje inovacij je ključno za dolgoročno konkurenčnost. Komisija predlaga oblikovanje politik, ki podpirajo razvoj novih tehnologij in rešitev ter nagrajujejo inovativnost in trajnostne prakse. Z vzpostavitvijo spodbudnega okolja za inovacije bi Evropa lahko okrepila svoj položaj v globalnem gospodarstvu in povečala produktivnost. Za učinkovito izvajanje teh ukrepov je potrebno tudi vlaganje v usposabljanje vseh deležnikov. Kakovostni izobraževalni programi in izmenjava izkušenj bi pripomogli k boljšemu razumevanju javnih politik, izboljšali kompetence naročnikov in ponudnikov ter omogočili boljšo izvedbo projektov. S tem bi se povečala kakovost izvedbe projektov in zmanjšale ovire pri uresničevanju razvojnih ciljev.
Evropska komisija namerava vzpostaviti Unijo prihrankov in naložb, ki bo olajšala financiranje inovativnih podjetij ter povečala vlaganja v raziskave in razvoj z usmerjanjem zasebnega kapitala v strateške panoge, zmanjšanje odvisnosti od bančnih posojil ter spodbujanje tveganega kapitala.
Komisija bo do leta 2026 izvedla reformo pravil o javnih naročilih, da bi okrepila tehnološko varnost, zagotovila stabilne dobavne verige in izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij. Z učinkovitejšo uporabo javnega naročanja kot razvojnega orodja bo EU podpirala inovacije, gospodarsko rast in trajnostne naložbe v digitalno in zeleno gospodarstvo.
