IZPODBIJANJE DOLOČIL RAZPISNE DOKUMENTACIJE V KONKURENČNEM DIALOGU
Skladno s tretjim odstavkom 16. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVVPJN) splošno velja, da se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitne kršitve vsebine objave, razpisne dokumentacije ali vabila k oddaji ponudb, če bi vlagatelj oz. drug ponudnik nanje lahko opozoril preko Portala javnih naročil (PJN), pa tega ni storil. To pomeni, da mora vlagatelj tako svoje očitke navesti takoj, ko je to možno, sicer bo prekludiran. Navedeno pomeni, da morajo ponudniki vprašanje oz. opozorilo naročniku zastaviti preko Portala javnih naročil najkasneje do poteka roka za prejem vprašanj.
Nasprotno so večfazni postopki razdeljeni na več faz, in sicer na prvo fazo (oddaja prijav) ter nadaljnje faze (dialog oz. pogajanja in oddaja ponudb). Za te postopke je bistveno, da razpisna dokumentacija v prvi fazi še ne vsebuje vseh določil, zahtev in tehničnih specifikacij, saj se te izoblikujejo šele v nadaljnjih fazah postopka, v katerih komunikacija ne poteka več preko PJN, temveč preko informacijskega sistema za elektronski prejem ponudb. Temu sledeč tudi komunikacija samo v prvi fazi poteka preko PJN-ja, po zaključku prve faze postopka pa se odvija prek Portala za elektronsko javno naročanje (e-JN) oz. drugih platform (kot je S-Procurement). Glede učinkovanja določbe tretjega odstavka 16. člena v večfaznih postopkih se je izrekla Državna revizijska komisija (DKOM) v nedavni odločitvi št. 018-077/2026 z dne 28. 7. 2026, izdani v zadevi naročnika Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo.
V omenjeni zadevi je šlo za postopek konkurenčnega dialoga po 42. členu ZJN-3, ki po delitvi glede na število faz spada med večfazne postopke. To torej pomeni, da vlagatelj po zaključku prve faze opozorila preko PJN-ja ne more več podati, saj je komunikacija tam zaključena. DKOM je v zadevi izpostavila, da opozorila, podanega prek informacijskega sistema e-JN ni mogoče šteti kot opozorila v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVVPJN, saj se že z uporabo jezikovne razlage izpostavljene določbe da razbrati, da se ta nanaša samo na opozorila, dana preko sistema PJN. DKOM nima nikakršne podlage, da bi tovrstno omejitev širila še na druge informacijske sisteme, v kolikor jih zakonodajalec izrecno ni zajel že v zakonu, čeprav bi to lahko storil.
V postopku konkurenčnega dialoga tako ni smiselno, niti ni mogoče, od vlagateljev zahtevati, da morajo že v prvi fazi postopka preko PJN-ja izpodbijati vsebinske zahteve razpisne dokumentacije, ki se je izoblikovala šele v drugi fazi. Posledično je DKOM prišla do zaključka, da niso podani pogoji za uporabo izjeme iz tretjega odstavka 16. člena ZPVVPJN. Zahtevka za revizijo tako ni mogoče zavreči oz. šteti vlagatelja za prekludiranega zgolj zato, ker opozorilo ni bilo podano preko PJN, če ga vlagatelj tam objektivno ni mogel podati. To izhaja tudi iz namenske razlage zakona, namen določbe tretjega odstavka 16. člena je namreč, da se spodbuja predhodno komunikacijo med naročniki in gospodarskimi subjekti in ne, da se omejuje pravico do uveljavljanja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja.
