Nova pravila EU o energetski učinkovitosti stavb bodo namenjena pospešitvi prenove stavbnega fonda, zmanjšanju porabe energije in doseganju brez emisijskega stavbnega fonda do leta 2050. Ker stavbe predstavljajo približno 40 % porabe energije in 36 % emisij toplogrednih plinov v EU, je prenova energetsko neučinkovitih stavb postala ena ključnih podnebnih prioritet.

V okviru raziskovalnega projekta o javnem naročanju odzivnem na vidik spola (Gender Responsive Procurement), ki ga izvajata raziskovalec Sope Williams-Elegbe in profesorica Annamaria La Chimia z Univerze v Nottinghamu, poteka zbiranje mnenj in izkušenj strokovnjakov s področja javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-155/2025-21 z dne 12. 5. 2026, izdani v postopku javnega naročanja, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, opozorila na pomembno tveganje pri oblikovanju postavk za »dodatne storitve« v ponudbenem predračunu.

Državna revizijska komisija je v nedavni odločitvi v odločitvi št. 018-155/2025-21 z dne 12. 5. 2026, izdani v postopku javnega naročanja Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, opozorila, da naročnik ne sme bistvenega dela oblikovanja predmeta javnega naročila prenesti na izbranega ponudnika po poteku roka za oddajo ponudb. Takšno ravnanje pomeni kršitev pravil o tehničnih specifikacijah iz 68. člena ZJN-3 ter temeljnih načel transparentnosti, konkurence in enakopravne obravnave ponudnikov.

DKOM je v nedavni odločitvi ponovno poudarila, da ZJN-3 ne določa pravil glede razmerij med posameznimi merili za oddajo javnega naročila, zaradi česar je določitev njihove relativne teže načeloma prepuščena naročniku, ki mora pri tem upoštevati predmet naročila, svoje potrebe ter namen konkretnega postopka javnega naročanja. 

Državna revizijska komisija (DKOM) je v odločitvah št. 018-155/2025 in 018-054/2026 pojasnila, da lahko naročnik certifikata ISO 27001 in ISO 9001 zahteva, če je takšna zahteva objektivno povezana s predmetom naročila in sorazmerna njegovim značilnostim, pri čemer mora naročnik izkazati, da zahtevani standard naslavlja konkretna tveganja ali potrebe, ki izhajajo iz predmeta naročila.

Državna revizijska komisija (DKOM) je v nedavni odločitvi št. 018-155/2025 zavzela pomembno stališče glede pravnega učinka čistopisov razpisne dokumentacije. Iz odločitve izhaja, da lahko kasneje objavljen čistopis predstavlja novo spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, tudi kadar njegova vsebina ni skladna s predhodno objavljenimi odgovori naročnika na portalu javnih naročil.

Kje je meja med legitimno zahtevo naročnika, da mora biti ključni kader strokovnjak točno določenega področja, in nedopustnim omejevanjem konkurence? To vprašanje je nedavno obravnavala Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-050/2026, v kateri je kot nesorazmerno označila zahtevo naročnika, da mora biti vodja projektiranja hkrati tudi pooblaščeni inženir s področja gradbeništva – in to še s specifičnega podpodročja tirnih naprav na železniški infrastrukturi.

Republika Slovenija se je četrtega maja 2026 skupaj s še 17 državami članicami pridružila skupnemu pozivu Evropski komisiji, v katerem ostro nasprotujejo nameri, da bi se v okviru prihajajoče reforme javnega naročanja obstoječe direktive preoblikovale v enotno evropsko uredbo.

V zadnjem novičniku OMFIF je Jordan Nann opozoril na zelo aktualen vidik, ki je pogosto prezrt oz. se ga ne zavedamo. 

Trajnostni razvoj in energetska neodvisnost nista več zgolj okoljski vprašanji, temveč postajata ključna elementa nacionalne varnosti. Zaradi vojn in geopolitičnih napetosti – zlasti konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom ter vojne v Ukrajini – se je pokazala velika ranljivost držav, ki so odvisne od fosilnih goriv in omejenih transportnih poti, kot je Hormuška ožina. Motnje v dobavi nafte in zemeljskega plina povzročajo velika nihanja cen ter ogrožajo gospodarsko stabilnost.