Uporaba dinamičnega nabavnega sistema v projektu ELENA Energija
Dinamični nabavni sistem (v nadaljevanju: DNS) je tehnika javnega naročanja, ki gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za ugotavljanje sposobnosti, ves čas trajanja DNS omogoča dostop do sistema oddaje posameznih javnih naročil. Naročnik k sodelovanju v postopku oddaje posameznega javnega naročila povabi vse gospodarske subjekte, ki so vključeni v t. i. katalog ponudnikov.
DNS je razdeljen na dve fazi, ki potekata vzporedno. V prvi fazi kandidati oddajo prijavo in naročnik preveri neobstoj izključitvenih razlogov ter pogojev za sodelovanje. Če naročnik ugotovi, da so ti izpolnjeni, se kandidat uvrsti v katalog ponudnikov. Druga faza predstavlja postopke oddaje posameznih javnih naročil, ker se naročnik lahko osredotoči samo še na vsebino predmeta, ki ga naroča. Naročnik povabi k oddaji ponudbe za posamezno javno naročilo vse kandidate, ki jim je bila priznana sposobnost (za kategorijo), tj. kandidate, ki so uvrščeni v katalog.[1]
Za uporabo nabavne tehnike DNS so se odločili tudi partnerji pri izvedbi skupnih javnih naročil v okviru programa ELENA v projektu »Sustainable Energy – East Slovenia (SE-ES)«. Vodilni partner projekta je Mestna občina Kranj, v projekt pa je vključenih še 12 partnerjev, in sicer Mestna občina Novo mesto, Mestna občina Maribor, Občina Laško, Občina Slovenske Konjice, Občina Zreče, Občina Slovenska Bistrica, Občina Šmarje pri Jelšah, Občina Makole, Občina Duplek, Občina Kamnik, ELES, d.o.o. in Pošta Slovenije, d.o.o..
Vzpostavljeni so bili naslednji DNS:
- Skupno javno naročilo za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema (DNS) za izvajanje storitev projektiranja na področju energetske učinkovitosti (JN004803/2022-B01) z dne 8. 7. 2022,
- Skupno javno naročilo za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema (DNS) za izdelavo investicijske dokumentacije (JN001696/2022) z dne 17. 3. 2022,
- Vzpostavitev DNS za izdelavo poenostavljenih/preliminarnih energetskih pregledov, razširjenih energetskih pregledov z elaborati gradbene fizike in energetskih izkaznic za objekte v lasti naročnikov (JN000573/2022-B01) z dne 31. 1. 2022.
Ob izvedbi postopkov javnih naročil z uporabo DNS so se partnerji dodobra spoznali tako s prednostmi te nabavne tehnike kot tudi z izzivi, ki jih vključitev obravnavane tehnike prinaša za naročnike in ponudnike.
Kot prednosti in pozitivne izkušnje z uporabo te tehnike naročanja lahko izpostavimo spodbujanje konkurence v postopkih javnega naročanja, ravno zaradi lastnosti DNS, da lahko ves čas trajanja trajanja prijavo oddajo novi kandidati. S tem se pomembno zmanjša tudi možnost sklepanja omejevalnih dogovorov med ponudniki, saj je krog ponudnikov odprt. Nadalje se zaradi možnosti, da kandidati, v kolikor oddajo nedopustno prijavo, to oddajo ponovno, zmanjša število kandidatov, ki bi jim bilo onemogočeno sodelovanje pri javnem naročilu ter število vloženih zahtevkov za revizijo v prvi fazi postopka.
Pri skupnem javnem naročanju je posebno zahtevno usklajevanje, kdaj izvesti določeno javno naročilo, saj se lahko časovnice izvedbe projektov po posameznih naročnikih zelo razlikujejo. DNS učinkovito rešuje ta izziv - vsak od sodelujočih partnerjev lahko namreč izvede posamezno naročilo takrat, ko potrebuje predmet, ki ga naroča.
V projektu ELENA Energija so se partnerji pri uporabi te nabavne tehnike soočili tudi z nekaj izzivi. DNS je namreč tehnika naročanja, ki se je naročniki bolj pogosto poslužujejo šele v zadnjih letih, zato se je tako partnerjem kot tudi ponudnikom odpiralo nemalo vprašanj glede samega poteka postopka. Kot v nekaterih primerih zahtevna naloga se je izkazalo tudi ustrezno oblikovanje kategorij v DNS na način, da se doseže pridobitev ustrezno usposobljenih ponudnikov, da pa obenem zahteve niso določene prestrogo in ne pride do nepotrebnega omejevanja konkurence.
Če povzamemo, je temeljni cilj DNS v tem, da naročniku zagotavlja učinkovito orodje, s katerim zagotovi hitrejše in bolj fleksibilno izvajanje posameznih povpraševanj v trenutku nastanka potrebe pri naročniku. Hkrati pa DNS zagotavlja možnost vključitve konkurenčnih sposobnih ponudnikov ves čas njegovega trajanja in s tem pozitivno vpliva na gospodarnost oddaje posamičnih naročil.
[1] 49. člen ZJN-3.
