<< NAZAJ NA NOVICE

Evropska komisija o javnem naročanju v Sloveniji

Objavljeno: 28.02.2019 - Petra Ferk

Evropska komisija (v nadaljevanju: Komisija) je 27. februarja 2019 v sklopu evropskega semestra za 2019 objavila letno analizo gospodarskih in socialnih razmer v državah članicah in oceno napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države. V Poročilu za Slovenijo se je Komisija med drugim dotaknila področja javnih naročil.

Komisija ugotavlja, da »čeprav poslovno okolje izboljšuje, so zanj še vedno značilni omejujoči predpisi in upravno breme ter nekatere pomanjkljivosti v javnem naročanju. Regulativne omejitve, tudi pri ključnih poklicih, in upravno breme so še vedno zaznani kot ovire za naložbe in veljajo za enega najbolj problematičnih dejavnikov pri poslovanju v Sloveniji. Pogosto dolgotrajni gospodarski sodni postopki lahko vplivajo na pripravljenost podjetij za vstop na trg ali naložbe. Konkurenco, preglednost in neodvisen nadzor pri javnem naročanju bi bilo mogoče še izboljšati. Delež javnih razpisov, pri katerih je bila prejeta samo ena ponudba, ostaja visok, kot tudi delež javnih naročil, ki se izvedejo brez javnega razpisa. Okrepitev ukrepov za preprečevanje dogovorjenega oddajanja ponudb in korupcije bi prav tako zmanjšala tveganje nepotrebno visokih stroškov javnih naročil.«

Na področju priporočila iz prejšnjega obdobja v zvezi z izboljšanjem konkurence, profesionalizacije in neodvisnega nadzora na področju javnih naročil je Slovenija dosegla omejen napredek. Slovenija je maja 2018 predstavila akcijski načrt, v katerem so podrobno opisane načrtovane izboljšave, zlasti glede nadaljnje profesionalizacije javnega naročanja, za obdobje 2018–2020. Poleg tega je Slovenija dosegla napredek tudi pri uvajanju e-javnega naročanja, ki se od aprila 2018 široko uporablja. Razmeroma majhen napredek pa je bil dosežen v zvezi s povečanjem konkurence v javnem naročanju, kar je še vedno ključna težava. Slovenija tudi ni okrepila neodvisnosti Državne revizijske komisije. Slovenija ni dosegla višje stopnje združevanja javnega naročanja na področju zdravstva.

Komisija ugotavlja tudi, da se Slovenija na področju naložb sooča s številnimi izzivi. Veliko jih je bilo obravnavanih že v prejšnjih poročilih o državah in priporočilih za posamezne države. Večinoma gre za predpise v posameznih sektorjih (npr. gradbeništvo ali poslovne storitve/regulirani poklici) ali neučinkovite postopke/institucije (npr. javna naročila ali pravosodni sistem). Obstajajo pa tudi ovire, ki so posledica neustrezne infrastrukture. Neoptimalna infrastruktura v regijah in med njimi ovira gospodarski razvoj države. Pomanjkanje sistemov za vodo in odpadno vodo v srednje velikih mestih in na podeželju, pomanjkanje (trajnostnih) prometnih povezav do glavnih gospodarskih vozlišč in omrežja TEN-T ter sistemi proizvodnje in skladiščenja (obnovljive) energije omejujejo mobilnost ljudi in kakovost življenja ter negativno vplivajo na privlačnost Slovenije kot naložbene destinacije.

Letošnje poročilo vključuje tudi naložbene smernice za financiranje v okviru kohezijske politike v obdobju 2021-2027. 

Vir: Evropska komisija

ZAPRI MENU
Predstavitev Registriraj se Kontaktirajte nas Pogosta vprašanja Novice Dogodki Certifikati Zakonodaja

TEHNIČNA PODPORA

Elektronski naslov:
podpora@s-procurement.si
Telefon:
01 60 100 71
ZAPRI MENU
Predstavitev Registriraj se Kontaktirajte nas Pogosta vprašanja Novice Dogodki Certifikati Zakonodaja

TEHNIČNA PODPORA

Elektronski naslov:
podpora@s-procurement.si
Telefon:
01 60 100 71