<< NAZAJ NA NOVICE

Elektronsko naročanje kot sredstvo proti najnižji ceni kot edinemu merilu

Objavljeno: 08.11.2019 - Petra Ferk

Evropska komisija, kot je zapisala na svoji uradni spletni strani dne 5. junija 2019, je v okviru evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede usmeritev njihovih gospodarskih politik za obdobje naslednjih 12 do 18 mesecev. V ospredju so bile zlasti razprave glede vzdržnosti javnih financ in prihajajoče upočasnitve gospodarske rasti na svetovni ravni posledično spreminjajočega se trga dela. Priporočila, ki jih je Komisija naslovila na Slovenijo, se nanašajo na tri področja in sicer: prvič, doseganje srednjeročnih proračunskih ciljev v letu 2020, drugič, izboljšanje delovanja in konkurenčnosti trga in poslovnega okolja ter tretjič, določitev prednostnih naložbenih področij. V okviru drugega priporočila je Evropska komisija Sloveniji zapisala, da: »naj izboljša konkurenčnost, profesionalizacijo in neodvisen nadzor pri javnem naročanju.«

V predlogu priporočil Komisija ugotavlja tudi, da so pri javnem naročanju v Sloveniji prisotne pomanjkljivosti glede konkurence in preglednosti, kar se kaže zlasti v visokem deležu naročil, oddanih prek postopka s pogajanji (brez javnega razpisa). Varovala proti korupciji in nedovoljenemu dogovarjanju med ponudniki, zlasti pri javnih naročilih na lokalni ravni in v podjetjih v državni lasti, ostajajo šibka. Eden izmed ukrepov za doseganje priporočil Komisije so zagotovo tudi merila za oddajo javnega naročila. Po statističnih podatkih naročniki še vedno kot edino merilo v kar dveh tretjinah postopkov oddaje javnih naročil uporabljajo merilo najnižje cene kot edino merilo, kar pa se dolgoročno odraža v slabši kvaliteti ponujenih storitev, blaga ali gradenj agresivnih ponudnikov in pomanjkanju konkurence. Začarani krog umetnega zniževanja cene namreč ob rob potiska številne ponudnike, ki z vzdrževanjem višje ravni kakovosti svojih produktov, ne morejo konkurirati in trgu javnih naročil.

Pogostejše vključevanje »kakovostnih«, »socialnih« in »zelenih« meril bi spodbudilo učinkovito konkurenco. Koncept »ekonomsko najugodnejše ponudbe«, ki je bil prenesen tudi v ZJN-3, je namreč potrebno razumeti kot »najboljše razmerje med ceno in kakovostjo«. To pomeni, da bi bilo potrebno javna naročila oddati na podlagi objektivnih meril, ki bi zagotovila objektivno primerjavo relativne vrednosti ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Javne naročnike je zato potrebno spodbuditi, da v čim večji oblikujejo merila tako, da se ponudbe ovrednotijo ne zgolj po vrednostnem pač pa tudi po kakovostnem merilu in sicer ne glede na predmet javnega naročila.

Kljub temu, da, kot je zapisano v uvodni določbi 52 Direktive 2014/24/EU, obvezna uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev ne bi smela predpisovati elektronske obdelave ponudb niti ne bi smela nalagati elektronskega ocenjevanja ali avtomatske obdelave, pa Direktiva 2014/24/EU spodbuja države članice in javne naročnike, da: »na tem področju (uporabe elektronski komunikacijskih sredstev, op. avt.) naredijo še več, če želijo«. Ena izmed takšnih možnosti, ki jo javni naročniki že imajo in ob enem pozitivno vpliva tudi na povečanje učinkovitosti in transparentnosti postopkov javnega naročanja, kot izhaja iz priporočil Komisije, je uporaba pametnih meril znotraj informacijskega sistema za vodenje postopkov javnega naročanja, ki omogočajo tudi samodejno razvrščanje ponudb v različnih postopkih javnega naročanja.

ZAPRI MENU
Predstavitev Registriraj se Kontaktirajte nas Pogosta vprašanja Novice Dogodki Certifikati Zakonodaja

TEHNIČNA PODPORA

Elektronski naslov:
podpora@s-procurement.si
Telefon:
01 60 100 71
ZAPRI MENU
Predstavitev Registriraj se Kontaktirajte nas Pogosta vprašanja Novice Dogodki Certifikati Zakonodaja

TEHNIČNA PODPORA

Elektronski naslov:
podpora@s-procurement.si
Telefon:
01 60 100 71