Države, ki večji delež javnih projektov izvajajo v obliki javno-zasebnega partnerstva, lažje prebrodijo obdobje krize.

Javni naročniki imajo tako kot nabavniki v zasebnem sektorju vedno možnost, da v postopkih na bave , v katerih se zahteva uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev, zahtevajo predložitev ponudbe v obliki elektronskega kataloga. Na ta način lahko prispevajo k večji konkurenci in racionalizaciji nabavnih postopkov, zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Kot odlična izbira zlasti za večje naročnike z več organizacijski enotami se je v tujini izkazala izbira elektronskih katalogov v kombinaciji z dinamičnimi nabavnimi sistemi

V širši javnosti je mogoče zaslediti precejšen odpor do javno-zasebnih partnerstev, saj se pogosto laično zamenjujejo s privatizacijo. Nenaklonjenost javno-zasebnim partnerstvom je pogosto posledica napačnih informacij. Pravzaprav pa so javno-zasebna partnerstva ena od učinkoviti možnosti, ki jih je smiselno ali celo nujno proučiti, ko se odločamo o načinu zagotavljanja javnih služb in vzpostavljanja javne infrastrukture. Slednje velja za projekte v vrednosti nad  5.278.000 EUR v skladu z določbami Zakona o javno-zasebnih partnerstvih.

Javne službe in javna infrastruktura, ki se zagotavljajo po modelu javno-zasebnega partnerstva, še vedno ostajajo v režimu javne storitve oz. javne infrastrukture.

Več v brezplačnem prispevku izr. prof. dr. Petre Ferk.

Objavljamo posnetek spletne delavnice na temo izvedbe strokovnega dialoga.

Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju in Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) urejata institut strokovnega dialoga oz. predhodnega preverjanja trga. Javni naročniki tako lahko pred začetkom postopka javnega naročanja izvedejo preverjanje trga, da bi pripravili oddajo javnega naročila in obvestili gospodarske subjekte o svojih načrtih in zahtevah v zvezi z javnim naročanjem.

Javni naročniki lahko v ta namen na primer zaprosijo za ali sprejmejo nasvete neodvisnih strokovnjakov ali organov oziroma udeležencev na trgu. Ta nasvet se lahko uporabi pri načrtovanju in izvajanju postopka javnega naročanja, pod pogojem, da ne izkrivlja konkurence ter ne pomeni kršenja načel nediskriminacije in transparentnosti.

Kljub temu, da institut strokovnega dialoga v zakonu predviden in urejen, pa se v praksi le redko uporablja, čeprav bi njegova pogostejša uporaba bistveno vplivala na izboljšanje kakovosti v postopkih javnega naročanja.

Vljudno vabljeni k ogledu!

Objavljamo gradivo spletne delavnice z naslovom: POPRAVNI MEHANIZEM: Ali je izključitev ponudnika obvezna?

Institut popravnega mehanizma je postal del slovenske javno naročniške zakonodaje z uveljavitvijo ZJN-3, kot posledica implementacije Direktive 2014/24/EU. Predhodni ZJN-2 tega instituta ni urejal.

 Popravni mehanizem pravzaprav omogoča, da vsak gospodarski subjekt, ki ga zadeva eden izključitvenih razlogov, navedenih v prvem, drugem, četrtem (točka b) ali šestem odstavku 75. člena ZJN-3, lahko predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju zadevnega razloga za izključitev. Če se pri presoji dokazil ugotovi, da takšni dokazi zadoščajo, se gospodarski subjekt ne izključi iz postopka javnega naročanja. Popravni mehanizem tako omogoča gospodarskim subjektom sodelovanje v postopkih javnega naročanja kljub temu, da je pri preveritvah v uradnih evidencah s strani javnega naročnika ugotovljen obstoj zadevnega izključitvenega razloga.

Vabljeni k ogledu!

Pred kratkim, dne 24. 3. 2021, je DKOM sprejela odločitev v zadevi št. 018-013/2021, ki opomni bralca na omejitve pravnega varstva neizbranega ponudnika v okviru instituta vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Breme tehtanja med javnim interesom za razkritje informacij in poslovnim interesom izbranega ponudnika za varovanje poslovne skrivnosti (ti. test prevladujočega interesa) je na strani naročnika. Predmetna odločitev DKOM ne odstopa od ustaljene sodne prakse, vendar pa je, glede na predlog novele ZJN-3B mogoče v prihodnje pričakovati spremembe tudi na tem področju.

Z namenom izboljšanja vaše uporabniške izkušnje smo 12. aprila 2021 posodobili informacijski sistem S-Procurement. Na voljo sta posodobljen modul za pripravo in oddajo ponudb.

Priprava in oddaja ponudb bo tako enostavnejša in bolj intuitivna, z navodili po korakih in vsemi ustreznimi informacijami.

Vabljeni k ogledu posnetka izobraževanja!

Ali veste, da pogodbena vrednost evidenčnih naročil v Sloveniji že nekaj let krepko presega 1 milijardo proračunskih sredstev? Evidenčna naročila predstavljajo velik potencial za gospodarstvo, za majhna in velika podjetja, in prav tako za javne naročnike, ki želijo vzpostaviti lokalne oskrbovalne verige.

Nekateri naročniki že uporabljajo evidenčna naročila kot transparentno orodje za spodbujanje lokalnih dobaviteljev, za spodbujanje konkurence med ponudniki in ustvarjanje prihrankov. Evidenčna naročila niso »rezervirani posli«. Evidenčna naročila so priložnost! Dvig mejnih vrednosti z interventnim zakonom pa vam omogoča še več.

Objavljamo posnetek spletne delavnice ČAROBNOST IN ZAGATE EVIDENČNIH NAROČIL.

Vabljeni k ogledu!

Objavljamo gradivo z webinarja Dopolnjevanje pondub - kje so meje?

Objavljamo gradiva z delavnice Spletna delavnica v 5. modulih: speed upp oddaja ponudb.