Dne 20. maja 2021 je družba S-Procurement d.o.o. s strani novinarke časnika Finance Andreje Rednak prejela nekatera vprašanja o delovanju platforme S-Procurement. Z namenom zagotavljanja transparentnosti objavljamo posredovane odgovore v celoti.

1. Zanima me, kakšni so za javne naročnike, torej občine, zdravstvene zavode, državne institucije itd. stroški uporabe platforme https://www.s-procurement.si/, tudi za dodatne funkcionalnosti? Pravzaprav prosim za cenik vaših storitev oziroma uporabe platforme. In kakšni so stroški za ponudnike?

Odg: Licenčnina za naročnike, ki uporabljajo informacijski sistem S- Procurement je odvisna od obsega funkcionalnosti, števila naročil, vrst postopkov, števila uporabnikov, obsega podpore nabavnim procesom, nivoja povezljivosti z drugimi informacijskimi sistemi in drugih elementov na podlagi katerih se pripravi ponudba. Ponudba je prilagojena potrebam vsakega posameznega naročnika. Naročniki so tako iz javnega, kot tudi iz zasebnega sektorja. Za ponudnike je uporaba osnovnega paketa brezplačna. Osnovni paket omogoča vse funkcionalnosti za oddajo ponudb, vključno s tehnično pomočjo. Za ponudnike pa omogočamo pa tudi naprednejše pakete z vključenimi izobraževanji in mesečnimi posvetovanji o katerih najdete več informacij na strani https://www.s-procurement.si/si/forum/clanstvo-v-forumu/.

Uporabniki se za sistem S-Procurement med drugim odločajo zlasti iz razlogov zasledovanja sledečih funkcionalnosti:

  • gre za certificirano rešitev, ki nudi naročnikom zadostno pravno varnost in revizijsko sled;
  • meddrugim ima platforma certifikate ISO 27001, ISO 23001, ISO 20000-1, ISO 20000, ISO 9001, NP 4457,RFC 3161, RSA CryptoService;
  • v skladu s alineo (c) šestega odstavka 22. člena Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju jeomogočeno podpisovanje z vsemi kvalificiranimi elektronskimi potrdili, ki so uvrščeni na zanesljiv seznam EU o ponudnikih kvalificiranih storitev zaupanja;
  • vzpostavljena je certificirana rešitev časovnega žigosanja in šifriranja;
  • omogočena so poročila v primeru zapletov pri ponudnikih na strani oddaje ponudb (POT –Platform Operations Tracking);
  • platforma za naročnike v javnem sektorju podpira vse postopke, ki jih omogoča oz. predvideva zakonodaja, vključno z dinamičnimi nabavnimi sistemi, vse vrste okvirnih sporazumov, več postopkov evidenčnih naročil glede na zahtevnost, postopke koncesij, e-dražbe, ki so tudi integrirane v posamezne postopke, ki to možnost dopuščajo;
  • vsa komunikacija v celoti s ponudniki poteka znotraj platforme, kar omogoča popolno revizijsko sled;
  • platforma deluje v več jezikih, med drugim tudi nemškem in angleškem;
  • platforma pokriva celoten nabavni proces, od začetka do konca (end-to-end procurement process),vključno z nadzorom nad izvajanjem pogodb in e-katalogi.

V skladu s prakso DKOM v zadevi št. 018-199/2018 se naročniki zavedajo, da so odgovorni za (ne)delovanje sistemov za elektronsko javno naročanje, ki jih uporabljajo. Kot izhaja iz predmetne odločitve:»Na kakšen način bo naročnik zagotovil elektronska komunikacijska sredstva za elektronsko oddajo ponudb, je prepuščeno naročniku samemu. Odločitev o tem, ali bo za elektronskooddajo ponudb razvil lastna elektronska komunikacijska sredstva ali pa bo uporabil enega odveč obstoječih informacijskih sistemov, je tako odvisna od naročnika. V kolikor se bo v takem primeru (namesto za razvoj lastnega) odločil za uporabo katerega od obstoječih informacijskih sistemov za elektronsko oddajo ponudb, ki ne bo v njegovem upravljanju, pa se s tem nasproti ponudnikom še ne bo razbremenil odgovornosti za njegovo delovanje.Treba se je namreč zavedati, da bo na podlagi izbire določenega med več dostopnimi informacijskimi sistemi v naročnikovo sfero prešla tudi odgovornost za delovanje izbranega sistema, ki pa se ne bo presojala po pravilih subjektivne oziroma krivdne odgovornosti, temveč po pravilih objektivne odgovornosti.«
Na platformi S-Procurement od pričetka delovanja v Sloveniji do danes še nismo izgubili nobenega postopka javnega naročila iz razloga nedelovanja sistema. Po Gartnerju spada rešitev globalno med top 5 platform za nabave v zasebnem sektorju in top 3 rešitve za nabave v javnem sektorju.


2. Koliko javnih naročnikov, prosim za število, trenutno uporablja platformo https://www.s-procurement.si/ za izvajanje svojih javnih naročil?

Odg: Od leta 2018, je cca. 50 javnih naročnikov postopek oddaje javnega naročila uspešno zaključilo s pomočjo informacijskega sistema S-Procurement. Od tega je vzpostavljenih že skoraj 20 Dinamičnih nabavnih sistemov, pri različnih naročnikih, ki so se izkazali za uporabno orodje za povečanje učinkovitosti in transparentnosti nabavnih postopkov. Vsa javna naročila so javno dostopna na spletni strani https://www.s-procurement.si/, zavihek »Objavljena JN«.

3. Zakaj na https://www.s-procurement.si/ v trenutku odprtja oddanih ponudb in v času do zaključka javnega naročila širši javnosti niso vidne/objavljene nobene informacije o imenih ponudnikov in o ponudbeni vrednosti oziroma znesku ponudbenega predračuna? S tem je transparentnost javnega naročanja, če naročniki za to uporabljajo vašo platformo, bistveno manjša glede na državno platformo https://ejn.gov.si/, kjer so imena in vrednosti oddanih ponudb objavljeni.

Odg: Vse ponudbe oddane v okviru informacijskega sistema S-Procurement so ustrezno zašifrirane in časovno žigosane ter se odprejo, ko naročnik sproži operacijo odpiranja ponudb, ko se ponudbe dešifrirajo in odprejo. Ob izvedenem odpiranju ponudb se avtomatsko kreira zapisnik o odpiranju ponudb, ki je v okviru informacijskega sistema S-Procurement posredovan vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbe. V skladu s šestim odstavkom 88. člena ZJN-3 je sistem S- Procurement torej ohranil rešitev (samodejnega generiranja) zapisnika o odpiranju ponudb, potem ko so ponudbe dešifrirane in odprte. Postopek šifriranja in posledično dešifriranja na platformi S-Procurement je dokaj kompleksen in zgoraj navedenih razlogov. Na zahtevo, lahko naročniki zapisnik o odpiranju ponudb posredujejo tudi drugim zainteresiranim subjektom.
Navedeno ne vpliva na večjo/manjšo transparentnost postopka oddaje javnega naročila, saj so vsi podatki o prejetih ponudbah in odločitvah naročnika javno objavljeni, skladno z določili ZJN-3. V okviru informacijskega sistema S- Procurement se integriteta podatkov med drugim zagotavlja tudi z uporabo kvalificiranih elektronskih podpisov (na daljavo in na varnih napravah) ter naprednih elektronskih podpisov, podprtih s kvalificiranimi digitalnimi potrdili, skladno z Direktivo 2014/24/EU in Uredbo eIDAS. Znotraj sistema S-Procurement se avtomatsko beležijo vse aktivnosti, tako na strani naročnika, kot nastrani ponudnika, kar zagotavlja popolno sledljivost nabavnega postopka, med drugim skladno z Mednarodnim standardom za informacijsko varnost IS0 27001. Tako je zagotovljena popolna revizijska sled vsakega nabavnega postopka. Informacijski sistem S-Procurement sledi principu poslovanja »privzeto digitalno« in omogoča avtomatizacijo nabavnega postopka (npr. avtomatska ocena ponudb, kreiranje predlogov dokumentov, vključevanje orodij umetne inteligence (npr. statistična obdelava) in učinkovit prehod na pametno naročanje (smart procurement).

4. Ali to – javno neobjavo imen in vrednosti oz. manjšo transparentnost – pričakujejo in zahtevajo vaše stranke,javni naročniki? Ali pač to sami štejete kot prednost in poskušate tudi s tem obetom pritegniti več javnih naročnikov na vašo platformo?

Odg: Kot pojasnjeno, pri načrtovanju rešitve smo sledili zakonskim zahtevam, t.j. šestemu in sedmemuodstavku 88. člena ZJN, ki predvideva vodenje (generiranje) zapisnika in njegovo posredovanje ponudnikom. Informacijski sistem S-Procurement je lokalizirana rešitev nabavne platforme NextVisionfirme Vortal (https://www.vortal.biz/), ki v vseh bistvenih elementih povzema nabavne postopke, kot so konfigurirani na vseh trgih EU na katerih Vortal ponuja svojo nabavno platformo. Javno odpiranje ponudbje na vseh trgih EU urejeno enako, kot je urejeno tudi v Sloveniji – države članice so ohranile generiranje zapisnika, ki se posreduje ponudnikom, saj ta rešitev ne omogoča manipulacij s strani ponudnikov. V kolikor ponudnik v sistem ne vnese podatkov, ki so potrebni za generiranje zapisnika, mu sistem prepreči, da ponudbo odda. Naročnik tako vedno razpolaga z vsemi podatki, ki so potrebni za avtomatično generiranje zapisnika. Kot pojasnjeno, je platformo mogoče uporabljati v več jezikih (npr. angleščina, nemščina, španščina, etc.) in je tako zelo zanimiva za naročnike, ki želijo pritegniti tudi tuje ponudnike in tako zagotoviti globalno konkurenco. Prav tako je mogoče ponudbe podpisati z vsemi naprednimi elektronskimi podpisi, ki so na EU Trusted List - https://webgate.ec.europa.eu/tl-browser/#/.

5. Koliko so znašali celotni prihodki in čisti poslovni izid S-Procurement d.o.o. v letu 2020 ter koliko zaposlenih imate?

Odg: Čisti prihodek od prodaje v letu 2020 je znašal: 148.991,13 eur. Družba S-Procurement, d.o.o. nima zaposlenih, ampak svoje storitve zagotavlja s partnerskimi podjetji, ki zagotavljajo vsebinsko podporo delovanju informacijskega sistema S-Procurement in s podporo globalnega partnerja Vortal. Vsem uporabnikom je podpora zagotovljena v slovenskem in angleškem jeziku.

6. Katero podjetje je na globalni ravni lastnik in ponudnik informacijskega sistema/platforme VORTAL ali NEXTVision VORTAL ter v kateri državi ima sedež?

Odg: Globalni lastniki so razvidni iz sporočila za javnost, ki ga prilagamo. Do leta 2020 je bil Vortal v lasti VallisSustainable Investments I Fund, Netcorp, Pathena in MEO. V letu 2020 je bil 100% delež prodan DOCU Nordic, portfolijski družbi v lasti Stirling Square Capital Partners. Družba Vortal ima sicer sedež na Portugalskem, nabavne platforme pa naročnikom iz javnega in zasebnega sektorja v EU ponuja na trgih Portugalske, Španije, Italije, Nemčije, preko partnerskih podjetij, kot je S-Procurement d.o.o. pa tudi na drugih trgih držav EU.

Za več informacij o delovanju platforme S-Procurement smo vam z veseljem na voljo.

Z lepimi pozdravi,
doc. dr. Boštjan Ferk,

DIREKTOR družbe S-Procurement, d.o.o.