V letu 2019 so javna naročila v deležu BDP Slovenije predstavljala kar 11,55 odstotkov, kar je največji delež od leta 2011 in v primerjavi z letom 2018 predstavlja porast za 1,53 odstotne točke. V letu 2019 je bilo oddanih 1.062.405 evidenčnih naročil v skupni vrednosti 1.032.255.312 EUR, pri čemer je obseg javnih naročil, oddanih leta 2019, prvič presegel 5 milijard evrov in je znašal 5.545.576.101 evrov.[1] Delež evidenčnih naročil je v celotnem deležu javnih naročil tako znašal cca. 22%.

Evidenčna naročila posledično predstavljajo velik potencial in tudi instrument naročnikov, da podprejo lokalno gospodarstvo in vzpostavijo lokalne oskrbovalne verige – če jih znajo uporabljati pravilno. Navedeno je prepoznala tudi Vlada RS in v okviru 90. člena ZIUZEOP[2] predlagala dvig mejne vrednosti za javna naročila na splošnem področju (ne pa tudi na infrastrukturnem področju) iz 20.000 eurov na 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in iz 40.000 eurov na 80.000 eurov za javno naročilo gradenj. Namen ukrepa je jasen, da se okrepi sodelovanje z lokalnimi ponudniki in na naveden način pomaga lokalnemu gospodarstvu v trenutni krizi, tudi preko lažje dostopnost do javnih sredstev, ki se sicer porabijo v sistemu javnega naročanja.  Ob tem pa imajo evidenčna naročila lahko tudi negativen vpliv na trg in lahko prispevajo k omejevanju konkurence, če niso uporabljena pravilno.

Nekatere občine učinkovito uporabljajo evidenčna naročila s poglavitnim ciljem omogočiti lokalnim ponudnikom in dobaviteljem, da sodelujejo v postopkih javnega naročanja ter jim na ta način pomagajo, da lažje prebrodijo posledice epidemije COVID-19. Ti naročniki tako bistveno izboljšajo konkurenčnost in stroškovno učinkovitost v evidenčnih postopkih, zvišajo nivo dostopnosti za lokalne gospodarske subjekte, lokalni dobavitelji pa so dobili nove poslovne priložnosti, ki so bile v kriznih razmerah prepoznane kot še kako dragocene.

Digitalizacija nabavnega postopka nasploh omogoča zmanjšanje stroškov administracije, skrajša čas priprave povpraševanja in razpisne dokumentacije, kot tudi priprave ponudbe in posledično ustvarja časovne ter finančne prihranke. Omogoča nam, da na hiter in pregleden način v povpraševanja vključimo tudi lokalne ponudnike in mikro podjetja, ki doslej v takšnih postopkih niso sodelovali. Omogoča povezovanje in graditev partnerstev za svetel jutri.

V primeru, da se naročniki soočajo s tveganjem drobljenja javnih naročil, pa je v pomoč lahko vzpostavitev dinamičnih nabavnih sistemov (DNS), po katerih so že posegli številni uporabniki platforme S-Procurement.

Za vas smo pripravili spletno delavnico na kateri bo predstavljeno kako bistveno povečati konkurenčnost in gospodarnost v okviru evidenčnih naročil, kako vodenje postopkov evidenčnih naročil avtomatizirati in dvigniti nivo transparentnosti ter varnosti poslovanja v postopkih (evidenčnih) javnih naročil.

Delavnica ČAROBNOST IN ZAGATE EVIDENČNIH NAROČIL bo potekala 1. 4. 2021 ob 9. uri. Več informacij o spletni delavnici in prijavah najdete tukaj.

Vsem članom FORUMA ZNANJA bo po izvedeni delavnici omogočen dostop do posnetka delavnice in gradiva. Vabljeni, da se nam pridružite!

[1] Na strani: <https://www.gov.si/novice/2020-10-01-statisticno-porocilo-o-javnih-narocilih-oddanih-v-letu-2019/>, 5. 1. 2021.

[2] Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP.