Koronavirus COVID-19 je za digitalno preobrazbo storil več kot vsa dosedanja marketinška prizadevanja. Pandemija je prodoru brezgotovinskega poslovanja dala nov dodaten pospešek. Rešitve za delo na daljavo, spletno naročanje blaga in storitev in plačevanje postajajo vedno bolj uporabniku prijazne, s tem pa za finančno industrijo, pa tudi za gospodarstvo, še pomembnejši vzvod razvoja in napredka. 

Evropska pomoč za javna naročila za inovacije (EAFIP) dne 18. 5. 2021 organizira spletno 4-urno delavnico-spletni seminar o tem, kako lahko javnemu sektorju pomaga pri uporabi javnih naročil za inovacije za spodbujanje zeleno-digitalnega okrevanja gospodarstva. V središču pozornosti bodo primeri uspeha, ki jih je EAFIP v preteklosti že podpiral. Predstavljeni bodo pristopi, ki so jih uporabili za povečanje učinkov tako z vidika naročnika kot ponudnika. 

Državna revizijska komisija (v nadaljevanju: DKOM) je v začetku meseca aprila  2021 objavila poročilo o svojem delu v letu 2020. Sledenje njenemu delovanju pripomore k zagotavljanju nadzora nad izvajanjem njenih pristojnosti, spodbuja odgovornost in gradi zaupanje v izvrševanje njenih nalog.

Pred kratkim, dne 24. 3. 2021, je DKOM sprejela odločitev v zadevi št. 018-013/2021, ki opomni bralca na omejitve pravnega varstva neizbranega ponudnika v okviru instituta vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Breme tehtanja med javnim interesom za razkritje informacij in poslovnim interesom izbranega ponudnika za varovanje poslovne skrivnosti (ti. test prevladujočega interesa) je na strani naročnika. Predmetna odločitev DKOM ne odstopa od ustaljene sodne prakse, vendar pa je, glede na predlog novele ZJN-3B mogoče v prihodnje pričakovati spremembe tudi na tem področju.

Z namenom izboljšanja vaše uporabniške izkušnje bo z 12. aprilom 2021 v informacijskem sistemu S-Procurement na voljo posodobljen modul za pripravo in oddajo ponudb. Priprava in oddaja ponudb bo tako enostavnejša in bolj intuitivna, z navodili po korakih in vsemi ustreznimi informacijami. Za elektronsko podpisovanje ponudb podprto s kvalificiranim digitalnim potrdilom ni več potrebna Java.

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je sprejela novo sistemsko pojasnilo o omejitvah oziroma prepovedi poslovanja, ki je priročniško naravnano in za lažje razumevanje zavezancev vsebuje tudi številne primere iz prakse. Institut omejitev oziroma prepovedi poslovanja se v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) nanaša na poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja, v katerem funkcijo opravlja funkcionar, s pravnim subjektom, v katerem je udeležen ta funkcionar ali njegov družinski član. Namen tega instituta je zaščita javnih sredstev pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi.

Zaradi poslabšanja epidemiološke slike in novih vladnih ukrepov je bila 2. Konferenca prava informacijske varnosti prestavljena na 6. in 7. septembra 2021. Lokacija konference ostaja nespremenjena, in sicer bo dogodek potekal v Hotelu Slovenija v Portorožu.

Evidenčna naročila so vsa naročila, ki jih izvedejo javni naročniki in za katera ni dosežen prag za uporabo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Kljub temu, da se za tovrstna naročila ne uporabljajo določila ZJN-3, so naročniki dolžni upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti ter načelo transparentnosti. To je v zadnjem obdobju še toliko bolj pomembno, saj smo zaradi posledic epidemije COVID priča spremembam zakonodaje na tem področju. Mejne vrednosti za uporabo ZJN-3 so se znatno povečale, kar se odraža v velikem številu izvedenih evidenčnih naročil. Zato je pomembno, da se naročniki zavedajo obveznosti, povezanimi z evidenčnimi naročili ter izognejo morebitnim očitkom glede izvajanja le-teh. Zaradi vse večjega števila izvedenih evidenčnih naročil pa je pomembno, da se tudi ponudniki zavedajo priložnosti, ki jih ponujajo ter pravnega varstva, ki jim je na voljo.

V letu 2019 so javna naročila v deležu BDP Slovenije predstavljala kar 11,55 odstotkov, kar je navečji delež od leta 2011, in v primerjavi z letom 2018 predstavlja porast za 1,53 odstotne točke. V letu 2019 je bilo oddanih 1.062.405 evidenčnih naročil v skupni vrednosti 1.032.255.312 EUR, pri čemer je obseg javnih naročil, oddanih leta 2019, prvič presegel 5 milijard evrov in je znašal 5.545.576.101 evrov. Delež evidenčnih naročil je v celotnem deležu javnih naročil rako znbašal pribljižno 22%. Evidenčna naročila posledično predstavljajo velik potencial in tudi instrument naročnikov, da podprejo lokalno gospodarstvo in vzpostavijo lokalne oskrbovalne verige - če jih znajo pravno uporabljati. Kako torej bistveno povečati konkurenčnost in gospodarnost v okviru evidenčnih naročil, kako vodenje postopkov evidenčnih naročil avtomatizirati in dvigniti nivo transparentnosti ter varnosti poslovanja v posatopkih (evidenčnih) javnih naročil?

Nezakoniti omejevalni sporazumi med gospodarskimi subjekti za usklajevanje njihovih ponudb in vnaprejšnja izbira ponudnika naj bi ceno, ki jo plača javni organ, v primerjavi z običajnimi cenami na trgu, povišali do 60%. V nujnih primerih, kot je pandemija COVID-19, lahko potreba javnih organov po hitri nabavi velikih količin zalog in storitev za zdravstvene sisteme to tveganje še poveča.

Evropska komisija je objavila nove smernice o načinu obravnave domnevnih primerov omejevalnih sporazumov ponudnikov pri javnih naročilih, s katerimi želi Evropska komisija državam članicam EU pomagati preprečevati in odkrivati omejevalne sporazume ter ukrepati ob ugotovitvi, da je do sklenitve takšnih sporazumov tudi prišlo.