Javno-zasebna partnerstva postajajo vse bolj priljubljena metoda za oskrbovanje javnega sektorja s potrebno infrastrukturo in storitvami. Ogromni infrastrukturni primanjkljaji, nizka kakovost javnih storitev in nezadostne finančne zmožnosti javnega sektorja preprečujejo državam, da bi lahko primerno naslovile težave, s katerimi se soočajo.

Trenutno je v postopek izvajanja projektov javno-zasebnih partnerstev udeleženih 108 držav po vsem svetu. Mnoge od njih se soočajo s težavami pri izobraževanju oziroma prekvalificiranju usposobljenega osebja, ki predstavlja nepogrešljiv in ključen člen pri izvajanju takšnih projektov. Posledično je javni sektor prikrajšan za izboljšano infrastrukturo in učinkovitejši sistem storitev, to pa ima slab učinek na ekonomijo.

Javno-zasebna partnerstva so že po svoji naravi bolj kompleksna od tradicionalnih metod javnega naročanja, posledice slabe ali napačne priprave projekta pa so lahko strahotne. Zaradi številnih vpletenih se lahko trajanje projekta podaljša v nedogled.

Poglobljeno poznavanje kompleksnih projektov je najboljše zagotovilo za uspeh. Praktične izkušnje so izjemnega pomena, vendar so zelo redke. Usposabljanje javnih organov je zato ključnega pomena, saj se s tem povečuje možnost za uspeh projekta. Hkrati njihova komunikacija z zasebnim sektorjem postane veliko bolj učinkovita v primeru pogajanj in v samem nadaljevanju postopka.

Vir: Tony Smith, How training can make or break a PPP, The World Bank, PPP Blog