Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med naročnikom in izbranim gospodarskim subjektom. Predmet javnega naročila je lahko dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradnje. Kot naročniki najpogosteje nastopajo državni organi, občine, javni zavodi, javna podjetja, itd.
Pogodba je lahko sklenjena v primeru, da je predhodno izveden postopek, predpisan z veljavnim Zakonom o javnem naročanju. Naročnik mora za vsa naročila, ki presegajo predpisane mejne vrednosti, na Portal javnih naročil posredovati obvestilo o naročilu, v katerem navede ključne podatke o javnem naročilu ter povezavo do mesta, kjer je na voljo dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik običajno v dokumentaciji oblikuje naslednje zahteve:
Pogoji za priznanje sposobnosti predstavljajo minimalne zahteve, ki se vežejo na naročnikovo ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter na tehnično in strokovno sposobnost. Že neizpolnjevanje enega pogoja ima za posledico izločitev ponudbe iz postopka javnega naročila.
Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so tista določila, na podlagi katerih naročnik odloči, katera ponudba je zanj ekonomsko najugodnejša. Merila morajo biti natančna, objektivna, povezana s predmetom javnega naročila in vnaprej objavljena. ZJN-3 določa, da se merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa zakon, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila.
Ponudniki lahko do roka, ki ga predpiše naročnik, zahtevajo dodatna pojasnila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V primeru, da potencialni ponudnik meni, da je posamezna zahteva dokumentacije nezakonita, lahko to dokazuje z zahtevkom za revizijo, ki ga vloži pri naročniku, vendar mora na kršitev predhodno opozoriti naročnika. Zahtevek za revizijo je treba vložiti v roku desetih delovnih dni od objave dokumentacije oziroma zadnjega popravka le-te, vendar pa najkasneje do roka za prejem ponudb. V primeru, da naročnik pri svoji določbi vztraja in zahtevek za revizijo zavrne, bo o njem odločila Državna revizijska komisija.
Vse ponudbe morajo prispeti do roka za sprejem ponudb preko sistema, ki ga za elektronsko oddajo ponudb določi naročnik.
Odpiranje ponudb mora biti javno in poteka v času, ki ga naročnik določi v razpisni dokumentaciji.
Po javnem odpiranju ponudb naročnik ponudbe praviloma razvrsti glede na merila za izbor najugodnejše ponudbe ter pri najugodnejši ponudbi preveri izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti. V primeru, da najugodnejši ponudnik izpolnjuje vse predpisane pogoje, lahko naročnik z odločitvijo o oddaji naročila, le-to dodeli najugodnejšemu ponudniku. Naročnik lahko, kadar za to obstajajo utemeljene okoliščine, vse ponudbe zavrne in postopek javnega naročila ponovi.
Po prejemu odločitve o oddaji naročila lahko ponudniki v osmih oz. petih dneh vložijo zahtevek za revizijo, v katerem lahko izpodbijajo zgolj naročnikova ravnanja po roku za prejem ponudb, ne pa tudi določb razpisne dokumentacije.
REPUBLIKA SLOVENIJA
V Republiki Sloveniji so vsa javna naročila zbrana na Portalu javnih naročil na spletnem naslovu www.enarocanje.si.
EU
Javna naročila drugih držav članic EU so zbrana na portalu TED (Tenders electronic daily), ki predstavlja dopolnilo Uradnemu listu Evropske unije in je objavljen na spletnem naslovu ted.europa.eu. Objavljena so javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti za objavo na portalu TED.
REPUBLIKA HRVAŠKA
Vsa javna naročila so objavljena v elektronskem oglasniku javnih naročil Republike Hrvaške na spletne naslovu eojn.nn.hr/Oglasnik/.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Seznam vseh javnih naročil je objavljen na Portalu javnih naročil Bosne in Hercegovine na spletnem naslovu www.ejn.gov.ba.
REPUBLIKA SRBIJA
V Republiki Srbiji so vsa javna naročila objavljena na spletni strani portal.ujn.gov.rs.
ČRNA GORA
Objave javnih naročil so na voljo na spletnem naslovu portal.ujn.gov.me.
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Makedonski portal javnih naročil je na voljo na spletnem naslovu e-nabavki.gov.mk.
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji. Zakon velja od 1. 4. 2016 in v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/24/EU in Direktivo 2014/25/EU.
ZAKON O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ureja pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil. Hkrati določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic po ZPVPJN.
UREDBA O ZELENEM JAVNEM NAROČANJU
Uredba določa zeleno javno naročanje, tj. naročanje pri katerem naročnik naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše funkcionalnosti.
UREDBA O SKUPNEM JAVNEM NAROČANJU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
Uredba določa predmete skupnega javnega naročanja Vlade Republike Slovenije, pravila, izjeme od skupnega javnega naročanja in postopke za izvedbo skupnih javnih naročil.
PRAVILNIK O ENOTNEM INFORMACIJSKEM SISTEMU NA PODROČJU JAVNEGA
Pravilnik določa način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja enotnega informacijskega sistema, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način in nabor predložitve drugih dokazil s strani kandidata ali ponudnika, način zavarovanja osebnih podatkov ter način določanja pooblaščenosti za vpogled.
UREDBA O FINANČNIH ZAVAROVANJIH PRI JAVNEM NAROČANJU
Uredba določa vrste in instrumente finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerna višina zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.
Direktiva določa pravila, ki jih morajo države članice upoštevati pri oblikovanju javno naročniške zakonodaje v zvezi v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji, katerih ocenjena vrednost ni nižja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem listu EU. Uredba velja za naročnike, ki delujejo na splošnem področju.
Direktiva določa pravila, ki jih morajo države članice upoštevati pri oblikovanju javno naročniške zakonodaje v zvezi v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji, katerih ocenjena vrednost ni nižja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem listu EU. Uredba velja za naročnike, ki delujejo na vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev.
Direktiva ureja revizijske postopke na področju javnih naročil, ki jih oddajo naročniki držav članic.
ODPRTI POSTOPEK
Odprti postopek je v postopkih javnih naročil najpogostejši, saj je izveden v eni fazi. Naročnik v odprtem postopku objavi povabilo k sodelovanju, na podlagi katerega lahko ponudbo odda katerikoli gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti. Za uporabo odprtega postopka ni omejitev, zato lahko naročnik ta postopek izbere kadarkoli.
OMEJENI POSTOPEK
Omejeni postopek naročnik izvede v dveh fazah, in sicer v prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.
Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, so uvrščeni v fazo oddaje ponudbe. V drugi fazi naročnik vsem kandidatom, ki jim je bila priznana sposobnost, posreduje povabilo k oddaji ponudb, ki vključuje natančne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Tudi za omejeni postopek ni omejitev, zato ga lahko naročnik izbere kadarkoli.
KONKURENČNI DIALOG
Konkurenčni dialog je postopek, ki ga naročnik izvede v več fazah. V prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.
Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, so uvrščeni v konkurenčni dialog. Namen nadaljnjih faz konkurenčnega dialoga je oblikovanje tehnične rešitve, ki bo najbolje zadovoljila potrebe naročnika. Število rešitev lahko naročnik zmanjšuje v več fazah. Ko naročnik zaključi dialog in o tem obvesti udeležence, ki so sodelovali v zadnji stopnji dialoga, vsakega od njih povabi, da predloži končno ponudbo na podlagi sprejete rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom.
Naročnik lahko konkurenčni dialog izvede samo v primerih, ki jih izrecno določa zakon.
PARTNERSTVO ZA INOVACIJE
Naročnik objavi obvestilo o javnem naročilu, na podlagi katerega lahko prijavo poda vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti. Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o tem, kateri partnerji so povabljeni v partnerstvo za inovacije.
V okviru partnerstva naročnik v vsaki posamezni stopnji v okviru povabila k potrditvi interesa povabi partnerje k pogajanjem in oblikovanju ponudbe. Na podlagi pogajanj in predloženih ponudb naročnik odloči o tem, kateri partnerji so uvrščeni v naslednjo fazo. Po zaključku vsake faze naročnik odloči o tem, ali inovativni proizvod, storitev ali gradnja v tej fazi ustreza kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med naročniki in udeleženci za to fazo ter izvaja plačila. Naročnik se lahko med postopkom odloči za prekinitev partnerstva za inovacije ali za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb.
KONKURENČNI POSTOPEK S POGAJANJI
Konkurenčni postopek s pogajanji lahko uporabijo samo naročniki, ki izvajajo javna naročila na splošnem področju. Konkurenčni postopek s pogajanji je postopek, ki ga naročnik izvede tako, da v prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.
Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, bodo imeli v okviru pogajanj možnost oddati ponudbo. V zvezi s prispelimi ponudbami naročnik izvede pogajanja, in sicer v eni ali v več zaporednih stopnjah. Po zaključku pogajanj naročnik oblikuje povabilo k oddaji končnih ponudb, na podlagi katerega ponudniki oddajo svoje končne ponudbe. Naročnik lahko odda naročilo tudi neposredno na podlagi prvih ponudb, če si je v razpisni dokumentaciji pridržal to možnost.
Naročnik lahko konkurenčni postopek izvede samo v primerih, ki jih izrecno določa zakon.
POSTOPEK S POGAJANJI Z OBJAVO
Postopek s pogajanji z objavo lahko uporabijo samo naročniki, ki izvajajo javna naročila na infrastrukturnem področju. Postopek s pogajanji z objavo je postopek, ki ga naročnik izvede tako, da v prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.
Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, bodo imeli v okviru pogajanj možnost oddati ponudbo. V zvezi s prispelimi ponudbami naročnik izvede pogajanja, in sicer v eni ali v več zaporednih stopnjah. Po zaključku pogajanj naročnik oblikuje povabilo k oddaji končnih ponudb, na podlagi katerega ponudniki oddajo svoje končne ponudbe.
Omejitev za uporabo postopka s pogajanji za naročnike, ki izvajajo javna naročila na infrastrukturnem področju, ni.
POSTOPEK S POGAJANJI BREZ PREDHODNE OBJAVE
Postopek s pogajanji brez predhodne objave poteka na način, da prijavo za sodelovanje oddajo samo subjekti, ki jih naročnik k temu povabi in zato objava obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil ni potrebna. Na podlagi predložene prijave naročnik preveri izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti ter ponudnike, ki pogoje izpolnjujejo, povabi k pogajanjem. Na podlagi povabila k oddaji končnih ponudb ali po izvedenem zadnjem krogu pogajanj naročnik javno naročilo odda najugodnejšemu ponudniku.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi samo v izjemnih primerih, saj predstavlja izjemo od, sicer javno objavljenih postopkih oddaje javnega naročila.
POSTOPEK NAROČILA MALE VREDNOSTI
Postopek naročila male vrednosti je najhitrejši postopek, v okviru katerega naročnik na Portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu, v katerem navede pogoje za priznanje sposobnosti ter merila za oddajo ponudb. Naročnik lahko v postopek vključi tudi pogajanja, če jih je vnaprej ustrezno napovedal.
Naročnik lahko postopek naročila male vrednosti uporabi samo v primeru javnih naročil, katerih vrednost ne presega mejnih vrednosti za objavo v Uradnem listu EU.
MEJNE VREDNOSTI ZA OBJAVO NA PORTALU JAVNIH NAROČIL IN V PORTALU TED – DOPOLNILO K URADNEMU LISTU EU (brez DDV)