AKTUALNA PRAKSA DKOM: Izkazovanje ekonomske in finančne sposobnosti

Dne 9. 10. 2023 je Državna revizijska komisija podala svojo odločitev v zadevi št. 018-112/2023-4, v sklopu katere je vlagatelj vložil revizijski zahtevek zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 s tem, ko je za izkazovanje ekonomske in finančne sposobnosti določil pogoj, da ponudniki v skupni ponudbi razpolagajo z bonitetno oceno SB5. Pogoj naj ne bi bil sorazmeren s predmetom in vrsto javnega naročila. Vlagatelj je prepričan, da je bonitetna ocena določena previsoko ter da razpisani posel ne po vrednosti ne po vrsti gradnje ne izstopa iz povprečja zahtevnosti gradenj, zato bi moral naročnik postaviti milejši pogoj.

Naročnik je sicer navedel, da je bonitetno oceno SB5 navedel zaradi naslednjih razlogov:

• Zaradi situacije, povezane z vojno v Ukrajini in situacije, povezane z naravno nesrečo (poplavami) v Sloveniji, saj imata obe lahko za posledico dogodke, ki bi izvajalcu lahko povzročili finančne šoke;
• Zaradi kompleksnostI gradnje in na obvezo glede spoštovanja pogodbenih rokov, kot zanj izhajajo iz pogodbe;
• Zaradi financiranja predmetnega javnega naročila iz evropskih sredstev;

Državna revizijska komisija je prišla do zaključka, da zahteva po bonitetni oceni SB5 naročniku ne daje nobene garancije, da bo izbrani gospodarski subjekt (ki bo razpolagal z bonitetno oceno SB5) sposoben do zaključka izvedbe predmeta javnega naročila poravnavati svoje obveznosti in posledično tudi svoje pogodbene obveznosti izvesti v za to določenem roku. Naročnik prav tako ni pojasnil, katere konkretne okoliščine, vezane na izpostavljeni situaciji (vojna v Ukrajini in poplave  Sloveniji), poslabšujejo položaj potencialnih ponudnikov do te mere, da je zahteva po bonitetni oceni SB5 objektivno opravičljiva.

Nadalje je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v zvezi z zatrjevano kompleksnostjo gradnje ni predstavil nobenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče predmetno gradnjo označiti za kompleksno, pojasni pa tudi ne, v čem bi sama kompleksnost gradnje, če bi bila izkazana, utemeljevala določitev stroge bonitetne ocene SB5 glede na kazalnike bonitetne ocene SB6 ali slabše.

Tudi vezano na financiranje predmetnega javnega naročila iz evropskih sredstev, je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik navedenega ni z ničemer ustrezno utemeljil.

Če povzamemo, naročnik v obravnavanem primeru ni navedel objektivnih opravičljivih razlogov, ki opravičujejo določitev bonitetne ocene SB5, posledično pa je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik zahteve glede bonitetne ocene ni oblikoval skladno s 76. členom ZJN-3 ter 5., 7. in 8. členom ZJN-3.

S to odločitvijo je Državna revizijska komisija tudi potrdila dosedanjo prakso.