V ponedeljek, 12. 2. 2024, je v Ljubljani potekala brezplačna delavnica na temo: Kako načrtovati projekte postavitve sončnih elektrarn na javnih objektih in površinah, ki jo je organizirala družba Borzen v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Inštitutom za javno zasebno partnerstvo.
Klemen Košir, direktor Urada za spodbujanje zelenega prehoda, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je udeležence uvodoma seznanil z Javnim razpisom za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024 do 2026 (oznaka: NOO SE OVE 2024), ki bo predvidoma objavljen konec meseca februarja oz. na začetku meseca marca. Pojasnil je, kako bo razpis oblikovan, med drugim, da bodo vlagateljice lahko občine kot vodilni partner konzorcija, da projekti ob oddaji vloge ne bodo smeli biti zaključeni in da bodo na voljo sredstva v skupni višini 20 milijonov EUR.
Iztok Gornjak iz družbe Borzen je predstavil vlogo podjetja pri projektih vzpostavitve sončnih elektrarn. Najprej je razložil kako je zasnovan Javni poziv za pospeševanje energije iz OVE, nato je še predstavil ustanovitev in naloge Borzenove kontaktne točke za spodbujanje rabe OVE, ki bo vzpostavljena na podlagi 51. člena ZSROVE.
Petra Šeme, energetska upravljavka na Mestni občini Ljubljana, je podala konkretne izkušnje, kako se na občini lotiti tovrstnega kompleksnega projekta. V svoji predstavitvi je osvetlila proces odločanja Mestne občine Ljubljana pri izbiri najustreznejše metode za realizacijo projekta. Razpravljali so o možnostih podelitve stavbne pravice, izvedbe preko javnega naročila ali vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva. Odločili so se za javno-zasebno partnerstvo, ki je bilo utemeljeno s prednostjo, da zasebni partner prinese obsežnejše strokovno znanje in izkušnje na relevantnem področju v primerjavi z javnim sektorjem.
Marko Umberger, direktor UM SVETOVANJE d.o.o. je govoril o pomembnosti načrtovanja in priprave projekta s tehničnega in vsebinskega vidika. Poudaril je pomembnost potenciala sončnih elektrarn v Sloveniji. Nadalje je dodatno obrazložil uporabo modela javno zasebnega partnerstva v projektih Mestne občine Ljubljana, način izbire objektov kot del projekta in predstavil tehnične težave, ki so se pri izvajanju pojavile. Povedano je praktično apliciral na projekt kopališče Kodeljevo. Tako kot Petra Šeme je zagovornik teorije negawatt, torej da se najprej zmanjša poraba energije v stavbah in nato namesti sončne elektrarne.
Marko Hočevar iz Mestne občine Kranj je opisal tehnični del načrtovanja tovrstnih projektov, predvsem kako se lotiti tovrstnega projekta in kaj pri tem upoštevati. Poudaril je pomembnost izbora objektov za projekt, fazo oblikovanja tehnične dokumentacije, izdelavo 3D modelov in vsebino idejne zasnove.
Dejan Podhraški, ustanovitelj družbe ROC d.o.o. je govoril o izračunu ekonomike projekta z vidika javnega partnerja. Predstavil je ekonomske in finančne značilnosti koncesijske pogodbe Mestne občine Ljubljana, natančno analizo vpliva PS. 2 in PS. 3b sheme vezave na denarni tok Mestne občine Ljubljana ter predpostavke, ki so vplivale na denarni tok. Iz vidika finančne analize pa je predstavil tudi prednosti in slabosti izvedbe projekta postavitve sončnih elektrarn kot javno naročilo ali javno-zasebno partnerstvo.
Jan Zakrajšek iz javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o. je obravnaval tveganja, povezana z izvajanjem skupnostne samooskrbe z električno energijo. Govoril je o štirih tipih tveganj, torej cenovnih, količinskih, poslovnih in zakonodajnih tveganjih. Poudaril je, da je tveganja težko v naprej predvideti, da je potrebno spremembe upoštevati in da lahko imajo lahko imajo velik (stroškovni) vpliv na poslovanje. Tveganja pri obravnavanih projektih so lahko uvedba novih tarif ali dajatev, sprememba obračunskega obdobja (net metering), regulacija cen (nadomestila) in druge nove zahteve, ki zvišujejo stroške.
Boštjan Ferk, direktor Inštituta javno zasebno partnerstvo, je govoril o pravnih dilemah in pasteh izvedbe projekta v fazi izvedbe investicije in v fazi izvajanja storitev samooskrbe. Razpravljal je o poglavitnih variantah izvedbe projekta postavitve sončnih elektrarn, ki so sklenitev pogodbe o ustanovitvi neprave stvarne služnosti za postavitev sončne elektrarne, brez obveznosti odkupa električne energije; klasično javno naročilo za postavitev sončne elektrarne in javno naročilo za njeno upravljanje ter koncesijsko javno zasebno partnerstvo ali javnonaročniško javno zasebno partnerstvo (odvisno od višine subvencije in prevzetih tveganj).
Prof. dr. Andrej Gubina, IRI UL, je predstavil, kaj energetske skupnosti sploh so, pri čemer je poudaril da obstaja tako energetska skupnost državljanov (CEC), kot energetska skupnost z OVE (REC). Govoril je tudi o dejavnostih in poslovnih modelih energetskih skupnosti.
Zadnji govorec Rajko Leban, direktor GOLEA, je izpostavil dobre prakse za skupnostno samooskrbo, pri čemer je navedel protihrupna ograjo H4 Vrtojba (2012), POŠ Budanje, občina Ajdovščina (2020) in ŠD Kanal (2023). Izpostavil je pomen lokalnih energetskih skupnosti ter sam pomen energetske samooskrbe.
Drsnice vseh predavateljev so dostopne TUKAJ.