Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS in 28/23, v nadaljevanju ZJN-3) glede postavljanja vprašanj ne vsebuje posebnih določb, vendar je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, da je namen vprašanj, ki jih zainteresirani ponudniki na portalu javnih naročil zastavljajo naročniku, pojasnjevanje in razjasnjevanje nejasnih in spornih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tako npr. v Odločitvi št. 018-260/2017-5).
V praksi se pojavlja vprašanje, ali je naročnik dolžan odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih prejme v zvezi z določenim javnim naročilom oz. ali vsaka opustitev dolžnosti, da odgovori na vprašanje potencialnega ponudnika, vpliva na oddajo javnega naročila. S tem vprašanjem se je ukvarjala Državna revizijska komisija v Odločitvi št. 018-74/2023-4. V navedeni zadevi je vlagatelj zatrjeval, da naročnik ni odgovoril na vprašanje, ki ga je posredoval naročniku. Vprašanje ponudnika je bilo: »ali bo naročnik v primeru neobičajno nizkih ponudb le-te označil kot nedopustne, predvsem z vidika, da izbrani ponudnik potem zaradi nizke cene ne bi mogel izpolniti predmeta javnega naročila.«
Več si lahko preberete TUKAJ.