V slovenskem pravu niti pojem javne pogodbe niti pojem upravne pogodbe v Sloveniji nista normativno opredeljena. Pojem javne pogodbe (public contract) se je uveljavil v slovenski pravni teoriji kot skupni izraz za javna naročila in javne koncesije po zgledu iz tuje pravne terminologije in predvsem prava EU.

Namen spletnega izobraževanja, ki bo potekalo 9. 9. 2021 s pričetkom ob 9. uri je sistematično pregledati možne načine prenehanja javnih pogodb in pogoje za njihovo uveljavljanje.

Delavnico izvajata: izr. prof. dr. Petra Ferk in Nina Pekolj, univ. dipl. prav.

Z namenom, da vam omogočimo lažjo in hitrejšo uporabo platforme S-procurement, bomo v četrtek, 17. 2. 2022 izvedli delavnico, kjer si bomo pogledali osnove uporabe. Kako se registrirati, kako oddati prijavo in ponudbo, kako dokumente elektronsko podpisati in ostale postopke, ki ponudnikom velikokrat povzročajo težave. Prav tako bomo odgovorili na vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo na tehnični podpori.

Udeležba na delavnici je BREZPLAČNA. Potrebna je predhodna prijava preko spodnjega obrazca.

Epidemija virusa covid je razkrila pomen instituta spremenjenih okoliščin tudi na področju javnih pogodb. Naročnikom in ponudnikom se porajajo številna vprašanja, med drugim:

• kaj sploh so spremenjene okoliščine,
• ali npr. epidemija covid, motnje v dobavnih verigah, zamude v logistiki in pomembno povečanje cen energentov, valutna tveganja ali inflacija lahko spadajo v okvir instituta spremenjenih okoliščin,
• kje so dopustne meje sprememb javnih pogodb zaradi spremenjenih okoliščin,
• kako se prepletajo določbe obligacijske in javno-naročniške zakonodaje.

Javni projekti se pričnejo s pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, na podlagi katere je projekt lahko uvrščen v proračun oziroma načrt razvojnih programov. Investicijska dokumentacija vsebuje dragocene informacije tudi za organizacijske enote naročnika, odgovorne za izvedbo javnega razpisa, česar se premalo zavedamo.

Skupaj se bomo sprehodili čez posamezne vrste investicijske dokumentacije, njihovo vsebino in ključne vsebine investicijske dokumentacije za izvedbo javnega razpisa.

Delavnico izvajata: izr. prof. dr. Petra Ferk in doc. dr. Boštjan Ferk.

Borzen ob 20. obletnici svojega delovanja in odprtja trga z energijo v mesecu septembru organizira Dneve trajnostne energije 021. V njihovem okviru bo med drugim 15. septembra potekala brezplačna vodilna konferenca deležnikov trajnostne lokalne energetike, kjer bosta sodelovala tudi ustanovitelja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo izr. prof. dr. Petra Ferk in doc. dr. Boštjan Ferk. 23.septembra pa sledita dva brezplačna aktualna webinarja o delilnikih stroškov energije in energetskih priložnostih zelenega javnega naročanja, kjer bo sodelovala izr. prof. dr. Petra Ferk.

V mesecu juliju je bila v Uradnem listu RS, št. 121/21 objavljena novela Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B), ki prične veljati z začetkom leta 2022. Novela uveljavlja posamezne rešitve, med katerimi izstopa dvig mejnih vrednosti za evidenčna naročila in naročila male vrednosti. Želja zakonodajalca je poenostaviti nekatere formalne zahteve, ki v praksi niso prinašale učinkov. Večje zaupanje, ki ga zakonodajalec s tem namenja naročnikom, bo možno koristiti le ob poznavanju namena in načina uporabe sprememb.

V Uradnem listu RS, št. 121/2021 z dne 23. 7. 2021, je bila objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki začne veljati 7. avgusta 2021.

Uredba (v nadaljevanju:  Uredba o ZeJN) prenaša v pravni red Republike Slovenije Direktivo EU 2019/1161 (Direktiva o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz), ki spreminja nekatere tehnične pogoje pri naročanju »čistih« in »brezmisijskih« vozil, razširja predmet »Cestna vozila« in nabor stavb, dodaja nove predmete, določa nove in drugačne cilje pri nekaterih predmetih (cilji so opredeljeni v Prilogi 2 Uredbe o ZeJN), na novo opredeljuje pojme in področje uporabe ter opredelitev mejnih vrednosti emisij za čista lahka vozila. Prav tako razširja nabor okoljskih vidikov, ki jih bo potrebno upoštevati pri oddaji javnih naročil.

Z uredbo se tako povečuje število skupin izdelkov in storitev, ki jih morajo javni naročniki naročati na trajnosten način.

V Uradnem listu RS, št. 121/2021 z dne 23. 7. 2021, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B), ki začne veljati 1. januarja 2022.

Spremembe in dopolnitve Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3B) odpravlja administrativne ovire v postopkih naročil male vrednosti, spreminja nekatere mejne vrednosti, dodaja nove izjeme, uvaja diskrecijsko pravico naročnika v primeru prejetja neobičajno nizke ponudbe, prinaša razbremenitve za ponudnike ter ukinja poročanje o izvajanju okvirnih sporazumov.

S spremembami, ki bodo stopile v veljavo z začetkom prihodnjega leta, naj bi bila ureditev prožnejša in posledično ustreznejša za uresničevanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Pred kratkim, dne 27. januarja 2021, je DKOM sprejela za branje zanimivo odločitev, ki marsikaterega javnega naročnika opomni, kako pomembno je jasno in celostno definiranje pogojev za ugotavljanje sposobnosti in prav tako tudi dokazil za preveritev izpolnjevanja teh pogojev. Bralca nekoliko zbode tudi kontekst, v katerega je odločitev vpeta, tj. da glede na določbe ZJN-3 za presojo dopustnosti ponudbe ni relevantno, ali slednji izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet naročila, temveč je bistveno, ali ponudnik izpolnjuje pogoje, ki jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik.

Objavljamo gradivo s spletne delavnice Ali znate pravilno izpolniti obrazec ESPD?

Gradivo obsega: posnetek predavanja, PPT prezentacijo, pisni prispevek: Ali ESPD obrazec res olajšuje postopke javnega naročanja? ter pisne odgovore na vprašanja, postavljena s strani udeležencev.

Pogosto se vprašamo - kako se praksa Sodišča EU odraža v postopkih pred DKOM. Pod drobnogled smo vzeli izbrane pomembne sodbe Sodišča EU v postopkih javnega naročanja in sicer zadeve C-6/15, Dimarso, C-549/14, Finn Frogne, C-396/14, MT Hojgaard and Züblin, C-14/17, VAR in zadevo C-531/16, Specializoutas transportas in pogledali, kako se navedene odločitve Sodišča EU odražajo v praksi DKOM.

Vabljeni k branju prispevka.

Zakonodaja s področja javnega naročanja primarno določa načine in pogoje za izbiro izvajalca, zato je pogodbena faza načelno podrejena določilom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).  Pri tem, upoštevajoč posebno naravo razmerja med javnim naročnikom in izvajalcem ter omejitve, ki tako pogodbeno razmerje spremljajo, vrste pravic, ki jih daje pogodbenim strankam OZ, ni mogoče uporabiti oziroma je pri uporabi le-teh avtonomija strank močno omejena. Naknadno spreminjanje predmeta pogodbe ali pogojev za izvedbo gradenj, storitev ali dobavo blaga  je ob soglasju volj zasebnih pogodbenih strank v smislu OZ nesporna. Zaradi varovanja temeljnih načel javnega naročanja pa tovrstna sprememba načeloma zahteva novo pogodbo, za katero je treba izvesti nov postopek izbora izvajalca.